Tudi letos bomo Teden otroka® (od 5. do 11. oktobra) povezali s temo Otroških parlamentov® Pasti mladostništva, ki so jo mladi parlamentarci izbrali na 25. zasedanju nacionalnega Otroškega parlamenta®, 13. aprila 2015, v Državnem zboru RS. Mladostništvo (ali adolescenca) je razvojno obdobje med otroštvom in odraslostjo. V tem obdobju je še posebej pomembno kakovostno komuniciranje med mladostnikom in družino (starši, skrbniki, sorojenci, stari starši, sorodniki), sovrstniki, učitelji in mentorji ter širšim družbenim okoljem. Komuniciranje omogoča prenašanje sporočil z izgovorjeno, napisano besedo, govorico telesa, likovno ali glasbeno govorico ter na druge načine.

Dobro komuniciranje med ljudmi je pomembno v vseh življenjskih obdobjih, učimo pa se ga že zelo zgodaj. Spodbudno okolje že v predšolskem obdobju prispeva k otrokovemu razvoju sporočanja, sporazumevanja, razpravljanja, posvetovanja in izmenjave vsakovrstnih informacij.

Z vsebinsko usmeritvijo letošnjega Tedna otroka® Nekaj ti moram povedati skušamo poudariti, kako pomembno in nujno je kakovostno sporazumevanje otroka ali mladostnika z drugo osebo. Komuniciranje je vedno dvosmeren odnos, v katerem udeleženci sporočila pošiljajo, sprejemajo, zaznavajo in interpretirajo. Vse prevečkrat pa z otroki poteka le enosmerna komunikacija z razlago, zapovedjo, ukazom, opozorilom, prošnjo ali prepovedjo, ne da bi ob tem imel otrok možnost vprašati ali argumentirati svoje stališče.
Omogočimo otrokom in mladostnikom, da bodo brez bojazni sporočali svoje potrebe, želje, interese, pričakovanja, upanja, strahove, tesnobe, stiske in tudi zadovoljstvo, ugodje, veselje in hrepenenja. Njihova sporočila so včasih povsem preprosta in razumljiva ter izražena neposredno, spet drugič zapletena, težko razumljiva. Starši ter vzgojitelji in učitelji znajo razbrati pomen otrokovega sporočila, vendar si mnogokrat ne vzamejo dovolj časa in ne prisluhnejo otroku, ga ne slišijo in se ne poglobijo v sporočilno vrednost izraženega. Prisluhniti, poslušati, slišati, razumeti in dojeti pravo vrednost otrokovega ali mladostnikovega sporočila so temeljni pogoji dobre komunikacije.

Otroci in mladostniki imajo različne individualne zmožnosti, sposobnosti in veščine komunikacije. Nekateri se bolje in lažje izražajo v pisni, drugi v govorni obliki. Nekateri veliko povedo s telesom, z gibom, s plesom. Nekateri najbolje izrazijo svoj odnos do sveta, svoje stiske in potrebe z likovno govorico. Vsi pa si želijo bližine zaupne osebe, ki jih je sposobna razumeti, poslušati, slišati in mnogokrat tudi okrepiti njihov glas, najsi bo doma, v vrtcu, v šoli, na sodišču, v športnem klubu ali drugje. Večina otrok in mladostnikov ima v svoji bližini zaupne osebe, nekateri pa ostajajo sami s svojo skrivnostjo in ne najdejo pravega izhoda. Še posebej hudo je, če nimajo komu zaupati, da so žrtve nasilja v družini ali med vrstniki, da so zlorabili njihovo ime na svetovnem spletu, da jih je nekdo spolno zlorabil, da sta oče in mati brezposelna in jih v družini pesti revščina, da se je v družino prikradla huda bolezen, da je v družini alkohol vsakodnevni gost. Otrokovih stisk je lahko veliko in vsaka je zanj neznansko velika in mnogokrat ga boli tako zelo, da se zapre v svoj svet. Če želimo vselej delovati v otrokovo največjo korist (po Konvenciji o otrokovih pravicah), ga moramo poslušati, slišati in razumeti ter storiti vse, da mu omogočimo zadovoljno in ustvarjalno otroštvo.
Otroci in mladostniki uporabljajo tudi povsem nove, neverbalne oblike sporočanja, zlasti prek interneta, družabnih omrežij in mobilnih telefonov. Pri tem so izpostavljeni mnogim pastem in je lahko ogrožena njihova zasebnost in osebnostna identiteta.

Odrasli moramo storiti več, da otrokom in mladostnikom posredujemo dovolj sporočil o odgovorni rabi novih tehnologij. In ta znanja potrebujejo že predšolski otroci, kajti le s pretirano kontrolo ali omejevanjem spletnih stikov ne bomo uspeli in kaj kmalu lahko izgubimo zaupni stik z otrokom.

Potrošniška družba vse pogosteje nagovarja ciljno skupino otrok in mladostnikov (mobilna telefonija, kozmetika, moda), s čimer prispeva k hiperseksualizaciji mladih deklic, identifikaciji mladih ljudi po načelu »sem, kar imam«. Na to opozarja tudi Svet Evrope – skupina za pravice otrok. Otroci in mladi odraščajo v potrošniške individualiste, brez čuta za solidarnost in druge vrednote (prostovoljstvo, skupnostna skrb, ustvarjanje skupnega dobrega).

Pasti mladostništva je veliko, vendar v sodobnem odraščanju še posebej opažamo pomanjkanje avtonomnosti, solidarnosti in podpore vrstniških skupin. Odrasli, predvsem preveč zaščitniški starši, so se tako vmešali v odraščanje in mladostniški svet, da jim je, tudi s pomočjo elektronske industrije, uspelo razbiti vrstniško združevanje, predvsem avtonomnost in solidarnost vrstniških skupin. S tem smo odrasli mladim onemogočili socializacijo in mediacijo vrstniških skupin, ki je pomembna oblika socializacije med emocionalno družinsko in storilnostno šolsko socializacijo. Tako je ohromljeno pridobivanje edinstvenih izkušenj oblikovanja lastnih strategij preživetja, ki jih mladi lahko pridobijo s samostojnim sodelovanjem v vrstniškem svetu. Predvsem smo, sklicujoč se na družinsko in starševsko odgovornost, mladostnikom odvzeli odgovornost za lastno življenje in podaljšali njihovo socialno odvisnost in nepripravljenost za vstop v odraslost. Skozi vrstniško podporo dobijo potrditev tudi tisti, ki nimajo podpore doma ali tisti, ki ne dosegajo pomembnih uspehov v šoli. Ti so v sodobnem svetu odraščanja najbolj oropani pozitivnih izkušenj, nabira se jeza, napetost, agresija, ki lahko izbruhne v nepravem času in včasih tudi na nepravi način. S temeljnimi vprašanji, ki so privedli do nasilja, pa se vsi premalo poglobljeno ukvarjamo.

Programi društev, vrtcev in šol so vedno izjemno bogati in namenjeni predvsem otrokom. So polni prireditev, ustvarjalnih delavnic, lutkovnih predstav, sproščenih druženj otrok in odraslih, z veliko zabave, z možnostmi ustvarjalnega izražanja s petjem, plesom, slikanjem, s športnimi igrami, glasbenimi koncerti. Pomembna in edinstvena razsežnost teh programov je tudi v tem, da so namenjeni vsem otrokom, da so brezplačni in dostopni, ne glede na materialni položaj staršev ali njihovih skrbnikov.
Teden otroka® nam ponuja priložnost, da namenimo obravnavani tematiki še posebno širšo strokovno in javno pozornost.

Liana Kalčina,
Predsednica Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS

Darja Groznik,
predsednica ZPMS