Slovenija naredila pomemben korak na področju otrokovih pravic

Državni zbor je v tem tednu sprejel Zakon o ratifikaciji Izbirnega protokola h KOP glede postopka sporočanja kršitev

Slovenija je po šestih letih od podpisa Tretjega izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah o postopku sporočanja kršitev sprejela tudi zakon, ki omogoča, da se otroci, ki so jim kršene pravice, pritožijo neposredno Odboru Združenih narodov za otrokove pravice, če rešitve ne bodo našli na nacionalni ravni. »Gre za nov, pomemben korak na področju otrokovih pravic. Ratifikacijo toplo pozdravljamo in upamo, da bo tudi v čim krajšem času prišlo do implementacije protokola v slovenski pravni red,« pojasnjuje predsednica ZPMS, Darja Groznik.

Državni zbor je namreč v tem tednu soglasno sprejel Zakon o ratifikaciji Izbirnega protokola h KOP glede postopka sporočanja kršitev. Protokol določa komunikacijski ter preiskovalni postopek. Komunikacijski postopek omogoča otrokom, skupinam otrok oziroma njihovim zastopnikom, ki trdijo, da je država kršila otrokove pravice, da vložijo pritožbo na Odbor ZN za otrokove pravice. To lahko storijo takrat, ko so izčrpana vsa domača pravna sredstva. Otroci se lahko obrnejo na Odbor ZN za otrokove pravice tudi v primeru, ko postopki trajajo nerazumno dolgo oziroma je malo verjetno, da bi obstajala kakršnakoli možnost uspeha. Preiskovalni postopek se nanaša na hude ali sistematične kršitve otrokovih pravic, odprt je za vsakogar, ne le za žrtve. V okviru preiskovalnega postopka lahko predstavniki Odbora obiščejo državo, a le na podlagi njenega soglasja.

Nevladne organizacije smo opozarjale na ratifikacijo protokola od leta 2013 dalje. Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov (Središče ZIPOM), ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, si je v sodelovanju z UNICEF-om Slovenija ves čas aktivno prizadevalo za ratifikacijo. Na žalost Slovenija ni ratificirala protokola niti leta 2014, ko smo obeležili 25. obletnico sprejetja KOP. Oktobra lani smo se pridružili pobudi Pravno-informacijskega centra NVO (PIC) za ratifikacijo protokola. Pobudo so podpisale številne nevladne organizacije in tako je Vlada končno sprejela besedilo Zakona o ratifikaciji, ki ga je sedaj soglasno potrdil tudi Državni zbor.

Do 9. februarja 2018 je protokol podpisalo 51 držav, ratificiralo pa 37. Generalna skupščina Združenih narodov je novembra 1989 sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah (KOP). Gre za trenutno najširše sprejeto mednarodno konvencijo, ki je hkrati tudi prva mednarodna konvencija s področja človekovih pravic, ki vključuje civilne, politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice.

H Konvenciji sta bila sprejeta protokola, in sicer Izbirni protokol h KOP glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije ter Izbirni protokol h KOP glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih. Protokola sta samostojna pravna akta, države ju lahko podpišejo in ratificirajo le, če predhodno ratificirajo tudi KOP. Slovenija je Izbirna protokola ratificirala v letu 2004, ko sta tudi začela delovati.