SZJ / PODELILI PRIZNANJA MLADIM RAZISKOVALCEM ZGODOVINE
Predsednik RS Borut Pahor mladim raziskovalcem zgodovine podelil priznanja za njihovo raziskovalno delo
22. junija, je v Vili Podrožnik potekala slavnostna zaključna prireditev programa Mladi raziskovalci zgodovine, v sklopu katerega so na pobudo predsednika RS Boruta Pahorja mladi zgodovinarji v šolskem letu 2020/2021 raziskovali na temo Osamosvajanje Slovenije in dogajanje v mojem kraju.
Na prireditvi se je zbralo več kot 120 učenk in učencev ter njihovih mentoric in mentorjev iz vse Slovenije, katerim sta predsednik Pahor, častni pokrovitelj programa v šolskem letu 2020/2021, in dr. Nadja Terčon, predsednica Komisije za delo zgodovinskih krožkov pri ZPMS, podelila priznanja za njihovo raziskovalno delo in zaključne naloge; zbrane pa je uvodoma pozdravila predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik. Dogodek sta z glasbenim nastopom popestrili Klara Bizant (flavta) in Andrea Tamaši (kitara), učenki 9. razreda.
V 52-ih letih je v programu Mladi raziskovalci zgodovine pri ZPMS sodelovalo več kot 2.500 osnovnih šol, v zgodovinskih krožkih je sodelovalo čez 20.000 mladih zgodovinarjev. Zadnja tri leta so učenci raziskovali o poklicih v preteklosti, o letovanjih otrok in družin v preteklosti in migracijah.
»Zgodovina še zdaleč ni suhoparni predmet v šoli – še posebno, če učenkam in učencem prepustimo raziskovanje kakšnega zgodovinskega obdobja, osebnosti, pomembnega dogajanja ali raziskovanje drugih zanimivosti. In prav to počnemo v programu Zveze prijateljev mladine Slovenije Mladi raziskovalci zgodovine. Številke so lahko dolgočasne, a po drugi strani veliko povedo o organizaciji, ki obeležuje 69 let obstoja, Mladi raziskovalci zgodovine kot program pa tudi že od leta 1969,« je poudarila Darja Groznik, predsednica ZPMS. Zahvalila se je predsedniku za častno pokroviteljstvo in še dodala: »V človeškem življenju 30 let pomeni odraščanje in preoblikovanje v samostojno osebnost – takšna je zdaj naša država – ima veliko izzivov za prihodnji čas, pa hkrati za sabo dragoceno prehojeno pot. Zgodovina nas lahko veliko nauči, če zgodovine ne poznamo, marsičesa ne znamo razumeti. Zgodovino beleži država na nacionalni ravni, beležijo jo okolja, iz katerih prihajate. Tudi ta, današnji pomembni dogodek, ko smo se zbrali pri predsedniku države, naj bo del vaše osebne zgodovine.«
Borut Pahor, predsednik RS, podelil priznanja mladim raziskovalcem in se zahvalil Komisiji
»Zgodovina je zelo intrigantna, zanimiva veda, ko veliko izvemo o naši preteklosti, se pravzaprav učimo o naši prihodnosti, nič ne vemo, kaj se bo zgodilo, vendar iz zgodovine lahko slutimo nekatere stvari,« je uvodoma dejal predsednik Pahor, ob tem pa izpostavil tudi delo Komisije: »Zaradi vseh vaših pomembnih poslanstev, ki jih opravljate, sem se odločil, da vročim zahvalo Komisiji za delo zgodovinskih krožkov v okviru programa Mladi raziskovalci zgodovine pri Zveze prijateljev mladine Slovenije za pomembno vlogo pri navduševanju mladih za spoznavanje naše domovine in njene zgodovine.« Zahvalo je v imenu Komisije prevzela predsednica dr. Nadja Terčon.
Komisija za delo zgodovinskih krožkov pri ZPMS namreč neprekinjeno deluje že 52. leto. V njej sodeluje več kot 20 zgodovinarjev, sociologov, umetnostnih zgodovinarjev, arhivistov, konzervatorjev in etnologov iz različnih slovenskih kulturnih in znanstvenih institucij, med njimi je več doktorjev znanosti, ki svoj čas kot prostovoljci namenjajo delu z mladimi. Prizadevajo si pomagati mladim pri pravilnem raziskovanju, spoznavanju in razumevanju družbe in dogodkov v preteklosti ter tudi za popularizacijo znanosti in znanja ter za ohranjanje in oblikovanje odnosa do kulturne dediščine.
»Na predlog predsednika RS Boruta Pahorja ste raziskovali, kako je pred natanko 30-imi leti potekala osamosvojitev naše države in kakšno je bilo dogajanje v vašem kraju,« je zbrane nagovorila dr. Nadja Terčon, predsednica Komisije za delo zgodovinskih krožkov. Poudarila je, da so učenci med svojim zgodovinskim delom pod vodstvom mentorjev pridobivali prve raziskovalne izkušnje, zbirali gradivo, se seznanjali z zgodovinskimi viri, sodelovali z lokalnimi institucijami, opravljali terensko delo, iskali informacije po arhivih, knjižnicah in na internetu. »Tako se učite temeljnega pristopa k znanstvenemu proučevanju gradiva in samostojnega oblikovanja zaključkov. Pod vodstvom mentorjev se učite deliti svoje delo, oblikovati svoja spoznanja in združevati svoje zaključke v enotno raziskovalno nalogo in jo ustno zagovarjati. Pri tem pridobivate veščine samostojnega nastopanja, jasnega izražanja in sposobnosti ustnega oblikovanja celotnih idej in jih običajno dobro vnovčite pri svojem nadaljnjem šolanju. Rezultat vašega letošnjega dela je 15 raziskovalnih nalog! Vanje ste vsi skupaj vložili veliko svojega napora in prostega časa ter obilo dobre volje,« je še dodala ter čestitala vsem dobitnikom priznanj. Mlade raziskovalce zgodovine pa je povabila k raziskovanju tudi v naslednjem šolskem letu na temo Nalezljive bolezni v preteklosti in boj z njimi.
Čestitamo vsem nagrajenkam in nagrajencem! Zahvaljujemo se mentoricam in mentorjem za motivacijo in spodbudo učencem ter članicam in članom komisije za prizadevno delo skozi vsa ta leta.