Sporočilo za javnost: Postavimo otrokove pravice v središče slovenske politike 

  •  V Sloveniji še vedno nimamo samostojne in neodvisne institucije za varstvo otrokovih pravic.
  • Kritično primanjkuje specialistov za otroke za področje duševnega zdravja ter specialističnih ambulant. Obstoječe ambulante so prezasedene in imajo nedopustno dolge čakalne vrste.
  • Sistemska oblika nastanitve in obravnave otrok brez spremstva še vedno ni vzpostavljena. Sistem mora temeljiti na individualnem in otroku osredotočenem pristopu.
  • Delež romskih otrok, ki so usmerjeni v osnovne šole s prilagojenim programom je izrazito nesorazmeren v primerjavi s splošno populacijo otrok.
  • Zaradi pomanjkanja izvedencev kliničnih psihologov, pedopsihiatrov in psihiatrov so sodni postopki, v katerih so udeleženi otroci, predolgi.
  • Nekateri kazenski postopki v primeru spolnih zlorab otrok trajajo tudi več let, kar je povsem nesprejemljivo.

Celotna vsebine pobude, ki je bila poslana vsem političnim strankam – Pobuda za politične stranke

To so le nekatera izmed perečih področij kršitev otrokovih pravic, s katerimi se nevladne organizacije, članice Mreže za otrokove pravice, pri svojem delu srečujemo že vrsto let. Zato smo se združile v skupni pobudi Postavimo otrokove pravice v središče slovenske politike, ki smo jo že naslovili na naše politične stranke, odzvali so se le redki.

Slovenija je država, za katero lahko rečemo, da ima relativno dobro urejeno področje varstva otrok in družine. A to še zdaleč ne pomeni, da do nespoštovanja in kršitev otrokovih pravic ne prihaja. Na vsak izgubljen otroški potencial je potrebno opozoriti oziroma ga preprečiti. Obstajajo celo skupine otrok, ki so kontinuirano prezrte, njihov položaj se z leti žal ne izboljšuje, na primer romski otroci in otroci z migrantskim ozadjem. Nekateri naši predlogi so vezani tudi na dodatno pomoč otrokom – na primer več podpore pri izvajanju stikov pod nadzorom in pomoč romskim deklicam, ki so žrtve spolne zlorabe. Pandemija COVID-19 je razkrila številne pomanjkljivosti slovenskega zdravstvenega sistema na področju skrbi za duševno zdravje otrok. Močno primanjkuje specialistov, čakalne dobe pa so nedopustno dolge. Opozarjamo tudi na položaj otroka v upravnih in sodnih postopkih. Strokovni delavci, ki pri svojem delu pridejo v stik z otroki tekom postopka, potrebujejo dodatna izobraževanja, smernice ter podporo, saj gre za zelo občutljiva področja, pri čemer so otroci v zelo ranljivih življenjskih situacijah.

 

Predlogi za politične stranke v predvolilnem obdobju:

  1. Vzpostavitev samostojne, neodvisne in avtonomne institucije za varstvo otrokovih pravic – Varuha otrokovih pravic. Varuh otrokovih pravic naj bo ambasador otrok ter organ, ki bdi nad izvajanjem Konvencije ZN o otrokovih pravicah.
  2. Vsi strokovni delavci, ki prihajajo pri svojem delu v stik z otroki, morajo imeti možnost dodatnega izobraževanja tako na področju razvojne psihologije otrok kot načinov dela z otroki.
  3. Sprejem Nacionalne strategije za participacijo otrok. Nevladni sektor se močno razvija v smeri zagotavljanja glasu in aktivne udeležbe otrok v družbenih procesih odločanja. Žal vse strukture države temu ne sledijo in ostaja zgolj pri obljubah, da bo mnenje otrok upoštevano.
  4. Predlagamo, da se preuči uveljavitev volilne pravice s 16. leti.
  5. Potrebna je posodobitev raziskav o temah, vezanih na situacijo življenja otrok pri nas, na primer raziskave s področja telesnega kaznovanja otrok v družini, vrstniškega nasilja in otrok s posebnimi potrebami.
  6. Potrebna je posodobitev baze zbiranja podatkov o otrocih. Za področje duševnega zdravja otrok bi bila potrebna vzpostavitev nove baze.
  7. Vzpostaviti je potrebno celovit in koordiniran sistem pomoči na področju vrstniškega nasilja, tako za otroke, ki nasilje doživljajo, kot tudi otroke, ki nasilje izvajajo.
  8. Nujno je potrebna ureditev postopka prijav in obravnav prisilnih porok romskih deklic. Prav tako je nujno zagotoviti ustrezno pomoč za deklice, žrtve tovrstnega spolnega nasilja.
  9. Preživninski sistem je potrebno nadgraditi in posodobiti, tudi s spremembo zakonodaje na področju izterjave preživnin.
  10. Z namenom izvajanja stikov pod nadzorom bi se morali ustanoviti specialni centri, ki bi nudili podporo otrokom v času stikov ter bili na voljo vsak dan v tednu, tudi med vikendi in prazniki.
  11. Država naj sprejme reforme v smeri krepitve na skupnostnih in družinskih oblikah temelječe oskrbe ter si prizadeva za visoko kakovost izvajanja obstoječih zavodskih storitev. Posebno pozornost je potrebno posvetiti storitvam za podporo mladostnikom ob prehodu iz institucije v samostojno življenje.
  12. Otroci naj postanejo samostojni nosilci zdravstvenega zavarovanja.
  13. Država mora sistemsko urediti izobraževanje in financiranje specialistov za otroke ter specialističnih ambulant. Predlagamo tudi vzpostavitev brezplačne psihoterapevtske pomoči otrok in mladostnikom, še posebej v primerih vseh oblik in vrst nasilja. Vzpostavijo naj se dostopne urgentne službe za otroke in mladostnike ter zagotovi možnost takojšnje obravnave otrok in mladostnikov z ovirami v duševnem razvoju.
  14. Omogočiti je potrebno zgodnjo vključitev romskih otrok v izobraževalni sistem, predvsem v integrirane vrtce pred začetkom osnovne šole. V vrtcih in šolah je potrebna posodobitev ureditve romskih pomočnikov. Potrebno je tudi izboljšati bivanjske pogoje, dostop do vode in elektrike ter komunalno opremljenost romske manjšine.
  15. Potrebna je čim prejšnja vzpostavitev sistemske oblike nastanitve in obravnave otrok brez spremstva, izboljšati sistem rejništva za otroke brez spremstva ter druge migrantske otroke. Zagotoviti je potrebno tudi več sistemske podpore za otroke, ki se težje vključujejo v šolo.
  16. Sprejeti je potrebno smernice za zaslišanje otrok v vseh postopkih pred državnimi organi. Forenzični intervju v kazenskem postopku z otrokom mora opraviti za to usposobljen strokovnjak.
  17. Država mora zagotoviti prednostno in hitro obravnavo postopkov, v katerih so udeleženi otroci, še zlasti v primerih spolnih zlorab.
  18. Potrebno je oblikovati strokovne smernice za delo izvedencev in določiti način nadzora njihovega delovanja. Prek izobraževanj s področja nasilja, spolnih zlorab, forenzičnega intervjuja je potrebno izboljšati tudi kakovost dela izvedencev. Poleg tega pa zagotoviti ustrezno število izvedencev klinične psihologije, psihiatrije ter pedopsihiatrije.

 

 

S spoštovanjem.

Mreža za otrokove pravice