Na srečanju so bila podeljena priznanja najboljšim Mladim raziskovalcem zgodovine, ki so v letošnjem šolskem letu 2021/22 raziskovali temo Snaga k zdravju pomaga – Nalezljive bolezni v preteklosti in spopad z njimi. 

 

 

Dogajanje v gibljivi sliki si lahko ogledate TUKAJ.

V Muzeju Velenje smo zbrali na 53. srečanju Mladih raziskovalcev zgodovine, katerega častni pokrovitelj je Ministrstvo za zdravje. Srečanje smo letos organizirali skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje.

Zbrani smo z vodenim ogledom po različnih razstavah in zbirkah Muzeja Velenje marsikaj izvedeli o Afriki – zbirko sestavljajo predmeti, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in Velenju poklonil češki akademski kipar František Foit, pa o mastodontu – kjer je predstavljena paleontološka najdba ostankov dveh vrst mastodontov, daljnih sorodnikov današnjega slona, ki so jih leta 1964 leta našli v Škalah pri Velenju, ogledali si staro trgovino in gostilno, ter še veliko več.

Kulturni del srečanja je obogatila Glasbena šola Fran Korun Koželjski iz Velenja in Boštjan Oder s Kamišibaj predstavo POZOJ. Na harmoniko sta nam zaigrala Branko Dobrovoljski in Martin Plaskan Hodnik.

Poleg otrok in njihovih mentorjev so se srečanja udeležili:

Marko Pritržnik, Mestna občina Velenje v uvodnih besedah nagovori mlade: “Zavedamo se, da je zgodovina izjemnega pomena, prav tako proučevanje zgodovine, kot tiste vede za katero pravimo, da uči za prihodnost. Veseli nas, da ste za 53. srečanje mladih raziskovalcev zgodovine izbrali ravno Velenje. Upamo, da ste spoznali en kanček naše zgodovine, ki pa je, kljub temu, da je naše mesto precej mlado, vseeno zelo pestra.”

Marko Pritržnik, Mestna občina Velenje

“Velenjski grad, kjer se danes družimo, je bil prvič omenjen leta 1270. Velja za najlepše ohranjen renesančni grad v Sloveniji. Ko se domačini vračamo v mesto, nas pogled nanj vedno poboža. Zavemo se, da smo doma. Zato smo veseli in ponosni, da danes prav na Velenjskem gradu, kjer od leta 1957 domuje Muzej Velenje, gostimo 53. državno srečanje Mladih raziskovalcev zgodovine. Verjamem, da ste danes spoznali, da je naše mesto sicer mlado, njegova zgodovina pa je zelo bogata. To pove tudi podatek, da smo v letu 1953, ko so 1. marca ustanovili Zvezo prijateljev mladine Slovenije, oktobra v stari stavbi takratne velenjske šole in nižje gimnazije ustanovili prvo društvo prijateljev mladine v takrat še veliki občini Velenje, ki jo danes sestavljajo MO Velenje, občina Šoštanj in Občina Šmartno ob Paki. Glavno vodilo ob ustanovitvi je bilo »Delajmo v prid otrok«. To je vodilo, ki ga naša prostovoljska organizacija na istem območju kot ob ustanovitvi, torej v vseh treh občinah Šaleške doline, kjer deluje 13 društev prijateljev mladine, uresničuje še danes. Lahko zatrdimo, da tudi danes skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije pišemo zgodovino organizacij, ki sta tesno povezani med sabo. V to, da ste med preučevanjem nalezljivih bolezni v preteklosti mladi raziskovalci zgodovine samo potrdili rek, da je zgodovina naša učiteljica, pa sploh ne dvomim,” nadaljuje Zdenko Gorišek, predsednik Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje.

Zdenko Gorišek, predsednik Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje

Dr. Nadja Terčon, predsednica Komisije za delo zgodovinskih krožkov pri ZPMS
Še enkrat svečano zaključujemo raziskovalno leto mladih raziskovalcev zgodovine, ki poteka pod okriljem ZPMS. Ta krovna organizacija, ki deluje v dobrobit otrok in ki podpira tudi otrokove pravice do izobraževanja,  se zelo dobro se zaveda pomena tega programa. Ta sicer ni humanitarne narave, kot ga običajno javnost zaradi bolj prepoznanih humanitarnih programov ZPMS povezuje z imenom organizacije,  temveč deluje z mladimi na izobraževalnem in raziskovalnem področju. Pravica otrok do izobraževanja sodi med osnovne človekove in otrokove pravice in je zapisana v Konvenciji o otrokovih pravicah, ki jo je leta 1989 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Izobraževanje in pridobivanje najrazličnejših znanj pripomoreta k dvigovanju kakovosti življenja otrok, zato vanj vključujemo tudi raziskovalno dejavnost mladih zgodovinarjev. V njem se je od leta 1966 dalje, ko so se pri ZPMS dogovorili o razširitvi dejavnosti te organizacije, zvrstilo več tisoč mladih, tudi sedanjih uglednih slovenskih strokovnjakov na različnih področjih. Ker poskušamo biti s programom aktualni in na ta način  prek boljšega spoznavanja preteklih dogodkov in razmer pripomoči k boljšemu razumevanju preteklosti,  so bile rdeča nit raziskav nalezljive bolezni v preteklosti in spopad z njimi. Tudi letos se je izkazalo, da se je tradicija kontinuiranega raziskovalnega dela v vseh teh letih usidrala med člane komisije, mentorje in mlade zgodovinarje, in da ima zmagujočo miselnost.”

Dr. Nadja Terčon, predsednica Komisija za delo zgodovinskih krožkov pri ZPMS

Urška Erklavec je v imenu Ministrstva za zdravje pozdravila letošnjo temo raziskovanja: »Nalezljive bolezni v preteklosti in boj z njimi« ter se navezala na častno pokroviteljstvo ministra za zdravje letošnjemu programu. Izpostavila je pomen bolj tesnega sodelovanja med različnimi vejami znanosti. Z raziskovanjem zgodovine lahko danes boljše razumemo kako se družba odziva na izredne dogodke, kot so pandemije nalezljivih boleznih. Nagovor je zaključila z mislijo rimskega misleca Cicera »Historia magistra vitae est«.

Urška Erklavec, Ministrstvo za zdravje

Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS se je Komisiji za delo zgodovinskih krožkov zahvalila za vse prostovoljske ure, ki jih namenijo programu.

Ocenili smo 21 raziskovalnih nalog, ki jih pripravilo 131 učencev pod mentorstvom 26 učiteljev.

Nagrajeni učenci

FOTO: Aljoša Videtič