Intervju z generalno sekretarko Bredo Krašna o humanitarnem programu Pomežik soncu®. Intervju je objavljen v časopisu Delo, 23. julija 2022, intervju je pripravila Polona Malovrh.

Koliko otrok  v sklopu projekta Pomežik soncu® v povprečju vsako leto letuje s pomočjo ZPMS in kje?

V letu 2021 smo s programom Pomežik soncu® brezplačno letovanje omogočili 1483 otrokom. Skupno je v letu 2021 v vseh kapacitetah naših organizatorjev in izvajalcev letovanj počitnikovalo 10.414 otrok.

Letovanja izvajajo naše članice (društva in zveze) – organizatorji in izvajalci letovanj. Otroci lahko letujejo v 15 počitniških domovih, sedem jih je v Sloveniji, osem na Hrvaškem (Baška na otoku Krk, Dolenjske Toplice – Tabor Mladih Mojca, Nerezine na otok Lošinj, Novigrad, Pacug, Piran, Pohorje, Poreč Virc in Špadiči, Savudrija, Umag, Zgornje Gorje in Trenta).

Za leto 2022 bomo končne številke iz vseh 15 letovišč imeli jeseni, glede na zanimanje pa ocenjujemo, da bo tako skupno število otrok kot tudi število otrok, ki letujejo brezplačno, višje od lanskega.

Temeljno vodilo naših letovanj je, da z vključujočim oblikovanjem skupin (inkluzija) zmanjšujemo socialno izključenost otrok iz socialno ogroženih družin in tudi otrok s posebnimi potrebami – skupine so mešane: skupaj letujejo otroci, ki so na letovanju samoplačniško, otroci, ki letujejo subvencionirano,  otroci, ki letujejo brezplačno, otroci s posebnimi potrebami, katerim pomagajo njihovi spremljevalci, in otroci, ki se udeležujejo zdravstvenega letovanja.

 

Ali morda lahko ocenite, za kakšne družine gre: za družine, kjer dela le eden od staršev, morda celo oba, za družine z več otroki …? So med temi tudi družine tujih delavcev s stalnim bivališčem pri nas?
Oceno lahko podamo glede na družine, ki se k nam obračajo po pomoč. Lahko rečemo, da so pogosto enostarševske, a velikokrat gre tudi za družine, kjer sta oba starša zaposlena, pa svojim otrokom ne moreta omogočiti počitnic. Naša društva vključujejo tudi otroke iz družin tujih delavcev s stalnim bivališčem pri nas.


Koliko sredstev namenjate za tovrstna letovanja?

Letos junija smo iz našega humanitarnega programa Pomežik soncu® in iz sredstev, ki smo jih prejeli na razpisu FIHO, našim organizatorjem in izvajalcem letovanj na internem razpisu razdelili 338.847,00 €, in sicer za letovanje vsaj 1000 otrok iz socialno ogroženih družin ter za otroke s posebnimi potrebami in njihove spremljevalce. Ob tem moramo opozoriti, da bodo končne številke zagotovo višje. Drugače pa naši organizatorji in izvajalci letovanj sredstva za letovanja otrok pridobivajo tudi od lokalnih donatorjev, od lokalnih skupnosti in tudi na razpisu ZZZS, ki vsako leto sofinancira zdravstvena letovanja.

 

Ali gre za sofinanciranje ali krijete vse stroške letovanja?

Otroci lahko letujejo samoplačniško, subvencionirano ali v celoti brezplačno.

 

Kateri je najpomembnejši kriterij za izbor?

Do povsem brezplačnega letovanja so upravičeni otroci, ki živijo v socialni stiski. Povprečno 10,5 % vseh otrok živi v družinah, ki si počitnic ne morejo privoščiti. Otroke predlagajo šolske svetovalne službe, centri za socialno delo, zdravniki-pediatri in naši prostovoljci, ki delajo na terenu. Predloge zbirajo naša društva oz. njihove komisije za humanitarna vprašanja. Za vsak predlog naša društva pridobijo ustrezno dokumentacijo, ki utemeljuje socialno podobo okolja, iz katerega izhaja otrok. Pri odločanju se prednostno upošteva: socialno in materialno stanje družine, zdravstveno stanje otroka, število otrok v družini, zdravstvena koristnost letovanja za otroka (psihično in fizično zdravje).

 

Ali opažate, da se povpraševanje po tovrstnem letovanju povečuje? Čemu ga pripisujete?

Vsako leto opažamo, da se povpraševanje po brezplačnih in subvencioniranih letovanjih povečuje. Starši ali skrbniki se zavedajo, da otrok ali mladostnik mora preživeti nekaj dni stran od družine, v družbi vrstnikov, finančnih sredstev pa imajo le za kritje osnovnih življenjskih potreb.

 

Ste zadovoljni z odzivom sponzorjev? Ali njihova podpora raste/upada? Kolikšna je? Kaj, menite, je razlog?

Program Pomežik soncu® je iz leta v leto vse bolj prepoznan. Zaupanje se gradi na dolgi rok, zato lahko rečemo, da podpora raste.

Sponzorji in donatorji znajo prisluhniti; v zadnjih dveh letih, v katerih sta preprečevanje socialnih stikov in šolanje od doma otrokom in mladostnikom prinesla povečanje neenakosti in veliko dušenih stisk, so še bolj prepoznali pomembnost sproščujočih počitnic za vse otroke. Tudi prebivalcem Slovenije se moramo zahvaliti, da po svojih zmožnostih donirajo.

Vedno poskrbimo za transparentno poročanje o namenski porabi sredstev, saj je to ključ do zaupanja naših sponzorjev in donatorjev.

V sklopu programa Pomežik soncu® pa poleg letovanj med poletnimi počitnicami otrokom iz socialno šibkejših okoljih omogočamo tudi “oddih” med krompirjevimi, božično-novoletnimi in zimski počitnicami. Zato lahko še vedno darujete 5 € za brezplačne počitnice otrok v socialni stiski – z SMS sporočilom POMEZIK5 na 1919.

 

Kako je s prostovoljci za spremljanje otrok? Jih je dovolj/jih primanjkuje? Kdo so? Kakšne izkušnje imate z njimi?

Pogoj za prostovoljsko delo z otroki in mladostniki na letovanjih ni izobrazba, temveč polnoletnost, veselje za delo z otroki in uspešno opravljeno posebno usposabljanje, ki ga organizirajo naša društva. V izobraževalnem procesu jih spoznamo in presodimo, ali so sposobni skrbeti za skupino otrok. V sedmih ali desetih dneh letovanja je prostovoljec njihov oče, mama, dedek, teta in najboljši prijatelj – tega ni zmožen vsak človek. V zadnjih letih se vračajo starejši prostovoljci. Ponovno se srečujemo s kolegi, ki so pomagali kot študentje, zdaj pa so njihovi otroci že odrasli in spet najdejo čas za prostovoljstvo. To nas izjemno veseli, po drugi strani pa smo zaskrbljeni, saj je z nami čedalje manj mlajših prostovoljcev. Stalno se moramo truditi z iskanjem – v sodelovanju s fakultetami, na družbenih omrežjih… Potencialnim mlajšim prostovoljcem polagamo na srce: pri letovanjih ne gre le za risanje nasmehov na otroške obraze, temveč tudi za pridobivanje dragocenih izkušenj, ki lahko prav pridejo nasploh v življenju, pri opravljanju poklica, ali pa, ko bodo imeli svoje otroke.

Izkušnje s kadrom so različne, kot smo različni ljudje. Nekdo morda resda pride s srčno željo, da bi opravljal to delo, a se v praksi izkaže, da ne zmore. Sicer pa vsako izmeno vodi pedagoški vodja, ki ves čas spremlja tudi delo mentorjev/animatorjev/vzgojiteljev in se morebitne težave rešujejo sproti. Za izobraževanje pedagoških vodij poskrbi ZPMS.

Letos imamo manj mentorjev/animatorjev/vzgojiteljev, kot bi jih potrebovali. Zato vabimo vse, ki bi jih to delo zanimalo, da se nam javijo na info@zmps.si in usmerili jih bomo na društvo, ki jih potrebuje.

 

Letos ste pripravili tudi dražbo športnih rekvizitov? Kateri naši športniki so jih prispevali? Koliko ste iztržili? Katera dražba doslej je bila najbolj uspešna?

Letos smo k sodelovanju povabili nekaj športnikov, tudi zaradi humanitarnega programa Športnik sem, ki omogoča uresničevanje športnih potencialov otrok iz socialno manj vzpodbudnih okolij. Prav tako pa je na letovanjih pomembno vodilo prav gibanje. Otroke spodbujamo, da sodelujejo v najrazličnejših športnih aktivnostih.

Uspeh prodaje športnih rekvizitov je odvisen tudi od naše iznajdljivosti in pravega trenutka ob pravem času. Veseli nas, da smo za “zlato” olimpijsko veslo Benjamina Savška dobili 4.500 €, dres s čelado in štartno številko Ceneta Prevca in Žige Jelerja pa še čaka na donatorja, tako da, bralci, vabljeni, da vzpostavite stik z nami na info@zpms.si. Tudi Anamarija Lampič je našim programom nekaj poklonila, to pa delimo z javnostjo za kakšen naš drug program.

 

Kaj je razlog, da ste se odločili letos na morje peljati otroke z motnjo v razvoju? Koliko se jih je odzvalo?

Otroci s posebnimi potrebami že več let letujejo tudi v sklopu programa Pomežik soncu®. Lansko leto so z nami letovali 103 otroci in 45 njihovih spremljevalcev.

V Sloveniji je cca. 20.000 otrok s posebnimi potrebami. Marsikatera družina se zaradi otrokove diagnoze in zdravljenja znajde v finančni stiski, saj ponavadi eden od staršev ostane doma. Zato mora družina preživeti z enim osebnim dohodkom, obenem pa otrok potrebuje več terapij in zdravstvenih pripomočkov, kot mu jih krijeta obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje. Ob vseh drugih stroških si počitnic enostavno ne morejo privoščiti, socialno-varstveni programi pa stroškov letovanj za otroke s posebnimi potrebami ne pokrivajo, čeprav zanje enako (ali pa še bolj) velja strokovna utemeljitev, da je aktivno in ustvarjalno koriščenje prostega časa z vrstniki izjemnega pomena za njihov razvoj.

Ključna značilnost naših letovanj je, da ti otroci – če je le mogoče – letujejo s svojimi vrstniki, ki nimajo posebnih potreb, po načelu inkluzije. To je zanje izjemnega pomena predvsem z vidika pridobivanja novih izkušenj in znanj ter izgradnje samopodobe, kar vodi v večjo samostojnost. Obenem pa to pri drugih otrocih spodbuja učenje strpnosti in sprejemanja drugačnosti. Izkušnje z mešanimi skupinami so zelo dobre.

Za otroke s posebnimi potrebami, ki brezplačno letujejo v okviru tega programa, morajo starši predložiti odločbo o razvrstitvi ali mnenje osebnega zdravnika in predlog CSD. Kriteriji, na osnovi katerih izbiramo kandidate, so zdravstveno in psihično stanje otroka, socialno stanje družine, ter – če otrok še ni letoval z nami – izražena želja otroka in staršev.

Otrokom s posebnimi potrebami iz socialno ogroženih družin pomagamo tudi preko Sapramiškinega sklada.

 

Kaj kažejo vaše izkušnje: koliko takšne počitnice pomenijo otrokom iz slabše situiranih družin? Se vračajo? Se v odraslosti morda vračajo tudi kot prostovoljci ali spremljevalci?

Takšne počitnice jim pomenijo več, kot lahko opišemo z besedami. Naša letovanja so prostor, kjer se otroci počutijo varno in sprejeto. Prav tako jih opremimo z vsem, česar morda ne prinesejo s seboj (kopalke, natikači, brisače, poletna oblačila).

Konvencija o otrokovih pravicah poudarja, da je materialna blaginja pogoj za fizični, psihični in socialni razvoj otrok. Po Indeksu blaginje otrok (IRSSV) so “enotedenske letne počitnice za vse člane gospodinjstva” eden izmed elementov, s katerim se meri stopnja resne materialne prikrajšanost otrok. S tem, ko otroku iz socialno šibkejše družine omogočimo brezplačne počitnice, neposredno prispevamo k izboljšanju njegovega socialnega položaja in tudi k njegovi socialni vključenosti (lahko bo v šoli pripovedoval, kako se je imel na morju). Udeležba otroka na letovanju pogosto razkrije globljo stisko družine, kar nam nadalje omogoči, da ji nudimo celostno pomoč in s tem prispevamo k izboljšanju socialnega položaja celotne družine.

 

So tovrstni humanitarni projekti nekaj, na kar smo v Sloveniji lahko ponosni? Bi po vašem kazalo še kaj izboljšati?

Ponosni smo na naš program, na dejstvo, da nam uspe že 23. leto zapored zbrati toliko sredstev in lepemu številu otrok iz socialno šibkejših družin omogočiti brezplačne počitnice. Tudi prebivalci Slovenije so ga nekako vzeli za svojega.

A seveda so potrebne sistemske rešitve, ki bi zmanjšale tovrstne potrebe; da bi bili ljudje pošteno plačani za svoje delo in bi si družine lahko privoščile teden dni počitnic na morju.