𝟒𝟎𝟎 𝐝𝐞𝐥 𝐢𝐳 𝟑𝟒 𝐝𝐫ž𝐚𝐯, vse od Paragvaja, Združenih držav Amerike in Kanade do Vietnama, Japonske in Nove Zelandije se je prijavilo na 𝟏𝟔. 𝐏𝐥𝐚𝐤𝐭𝐢𝐯𝐚𝐭. Namen letošnjega natečaja za družbeno odgovorni Tam-Tam mestni plakati je bilo na pozitiven način 𝐨𝐩𝐨𝐠𝐮𝐦𝐢𝐭𝐢 𝐦𝐥𝐚𝐝𝐨𝐬𝐭𝐧𝐢𝐤𝐞, 𝐝𝐚 𝐬𝐩𝐫𝐞𝐠𝐨𝐯𝐨𝐫𝐢𝐣𝐨 𝐨 𝐬𝐯𝐨𝐣𝐢𝐡 𝐬𝐭𝐢𝐬𝐤𝐚𝐡. Da gre za aktualno in hkrati univerzalno tematiko priča visoko število prijav. Zmagovalni plakat z naslovom VSE JE KUL sta ustvarila Matej Ferlič in Juš Šoltes.

Pri Zveza prijateljev mladine Slovenije – ZPMS in našem socialno varstvenem programu TOM telefonu – 𝐞𝐝𝐢𝐧𝐞𝐦 𝐭𝐞𝐥𝐞𝐟𝐨𝐧𝐮 𝐳𝐚 𝐨𝐭𝐫𝐨𝐤𝐞 𝐢𝐧 𝐦𝐥𝐚𝐝𝐨𝐬𝐭𝐧𝐢𝐤𝐞, smo izredno počaščeni in ponosni, da je letošnji Plaktivat posvečen temam, s katerimi se srečujejo naši otroci in mladostniki, ki se obračajo na TOM telefon. Ponosni smo, da je bilo ustvarjenih res veliko del na to temo in navdušeni smo nad izborom Komisije. Čestitamo vsem sodelujočim, čestitamo finalistom, še posebej pa zmagovalcem natečaja. Uspelo vam je ustvariti plakat, ki gledalca nagovori in spremeni. Uspelo vam je zadeti bistvo in prikazati, da je mladim težko spregovoriti o tem, kar resnično doživljajo v sebi. Hkrati pa plakati močno aktivirajo odgovornost vseh nas, da omogočimo vzdušje ali prostor, v katerem bomo poslušali in tudi slišali. Vabljeni na Plakatno galerijo Figovec, da si plakate ogledate v živo in poiščete svojega zmagovalca.

Izjava predsednika Nacionalne mreže TOM telefona g. dr. Alberta Mrgoleta ob razglasitvi zmagovalcev 16. Plaktivata »Starši današnjega časa so prepričani, da dajejo otrokom vse, kar potrebujejo. Od otrok v zameno pričakujejo, da bodo uspešni v šoli in dejavni pri kakšni interesni dejavnosti. Tako se krog pogovorov v odnosih med starši in otroki odvija na ravni tega, kaj bo kdo opravil, do kdaj, kam bo kdo šel in če je glede opravil še kaj za rešit. Starši ves čas hitijo, vsem se ves čas nekam mudi, ves čas se družinsko življenje odvija v napetosti časovnega pomanjkanja in v smeri dosežkov, ki jih starši pričakujejo od sebe in od otrok. Na površini so vsi uspešni, se imajo dobro, nikomur nič ne manjka, ni potrebe, da bi se kdo pritoževal. Vendar je preveč otrok in odraščajočih, ki so v stiku z veliko pomembnejšimi vsebinami. So v stiski, doživljajo čustva, ki jih ne zmorejo urediti, imajo vprašanja in dileme glede svojega doživljanja, glede svoje podobe, glede svoje vrednosti, srečujejo se s situacijami v medsebojnih odnosih, v katerih so prizadeti in ranjeni, iščejo odgovore na težka življenjska vprašanja. V premnogih družinah starši ne najdejo ne časa ne prostora, da bi dali otrokom možnost za pogovor, da bi pripravili pogoje, kjer bi otroci lahko varno izrazili dogajanje svojega notranjega sveta. Otroci in odraščajoči potrebujejo odrasle, ki so varno zavetišče in varno pristanišče za čustvene viharje njihovega obdobja odraščanja.«
Hvala vsem ustvarjalcem, hvala da razmišljate z nami v dobrobit otrok in mladostnikov.