Ljubljana, 23. oktober 2024

Danes je v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije potekal seminar za mentorje zgodovinskih krožkov, ki ga organiziramo v sklopu našega – že 56. let starega programa – Mladi raziskovalci zgodovine. V letošnjem šolskem letu bodo otroci ob pomoči mentorjev raziskovali »Sobivanje človeka in živali skozi čas«. Seminar za mentorje tega programa, ki smo ga izpeljali skupaj z izjemnimi predavatelji, nam je pokazal, da je letošnja raziskovalna vsebina vredna mnogih razmislekov.    

V uvodnem nagovoru je mag. Marjetka Balkovec Debevec, predsednica Komisije za delo zgodovinskih krožkov vse prisotne prijazno pozdravila, izrazila veliko zadovoljstvo, da program – Mladi raziskovalci zgodovine beležijo že tako visoko starost, letošnje izobraževanje za mentorje pa začela z mislijo: “Kultura naroda se kaže v odnosu človeka do živali”.

Udeležence sta pozdravili Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS: “Zelo sem vesela, da vas vsako leto vidim v tako velikem številu, na Zvezi prijateljev mladine Slovenije imamo mnogo programov, ki otrokom dajejo veliko več, kot samo materialno pomoč. Vesela sem, da ste del tega tudi vi, da vključujete otroke v raziskovalno delo in da jih učite sodelovanja. Veselim se vseh raziskovalnih del, veselim se, da je danes z nami veliko odličnih predavateljev in hvala Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, da nam vsako leto prijazno odstopi prostor za današnje druženje in učenje.”

Mag. Nataša Robežnik, direktorica Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije: “Tudi nam je v čast, da lahko že vrsto let gostimo tako pomemben dogodek, kot je danes – seminar za mentorje zgodovinskih krožkov v okviru programa Mladi raziskovalci zgodovine, ki ga skupaj organizirata Komisija za delovanje zgodovinskih krožkov in Zveza prijateljev mladine Slovenije. V letošnjem letu muzej še bolj aktivno sodeluje pri sami temi – dr. Monika Kokalj Kočevar je tako pred muzejem postavila razstavo z naslovom: Živali – spremljevalci v dogodkih 20. stoletja. Sam program ima izredno poslanstvo – mlade z njim spodbujamo razvijati ljubezen do raziskovanja zgodovine in oblikujemo odnos do naše kulturne dediščine.” Mag. Nataša Robežnik je dodala še, da raziskovanje zgodovine ni le zbiranje informacij, nepogrešljivo delo pri tem opravljajo tudi mentorji, ki mlade učijo k samostojnem razmišljanju in kako svoje ugotovitve jasno predstaviti in zastopati: “Delo mentorjev je zagotovo nepogrešljivo. Mladim ne omogočate le dostopa do gradiva in virov, temveč jih uvajate k sistematičnemu in samostojnemu razmišljanju. Vi ste tisti, ki jih učite, kako ohranjati kulturno dediščino”.

Skozi dogodek so se odpirale raznovrstne možnosti raziskovalnih vprašanj. Pa vendarle – razmislek o razmerju med človekom in živaljo se verjetno najprej začne z osebnim odnosom do živali. Na dogodku so znanje in izkušnje z nami delili: dr. Marko Snoj, dr. Tomaž Simetinger, dr. Ana Krevelj, dr. Vojteh Cestnik, dr. Boris Kryštufek, Magda Peršič, dr. Daša Ličen, Maja Golob, dr. Monika Kokalj Kočevar in Nataša Strlič.

Dr. Marko Snoj je v svojem predavanju predstavil odnos človeka do živali v prazgodovini in danes. S številnimi primeri pokaže, kako je homo sapiens izrinil vse druge človeške vrste in povzročil izumrtje številnih velikih sesalcev, ter opozarja na dejstvo, da tudi danes, kljub temu da vemo, da so živali čuteča bitja, z njimi ravnamo enako mačehovsko kot v preteklosti: »Človek je skozi zgodovino razvil zelo kompleksen odnos do živali. Pogosto so živali nastopale kot del prazničnega leta (npr. zeleni Jurij na konju). Posebej poznane so različne živalske oblike v okviru pustnih šeg in navad.« Dr. Tomaž Simetinger se je dotaknil predindustrijske dobe in kakšen je bil pomen živali za delo, saj so ravno večje živali tiste, ki so bile ključne za delovna opravila (npr. konji – furmanstvo, spravilo lesa, goveja živina – oranje). Dr. Ana Krevelj je raziskovala ikonografijo živali v umetnosti: »Živalski motivi so med najštevilnejšimi v likovni umetnosti, ki jih raziskujemo s pomočjo ikonografije. Kako nam ta umetnostnozgodovinska metoda pomaga razumeti vsebino del, katera žival je upodobljena ter kakšna sta njena vloga in simbolni pomen?« Dr. Vojteh Cestnik je predstavil zanimiv pregled zgodovine veterinarske medicine od zgodnjih začetkov v prazgodovini pa vse do sodobne živinozdravniške stroke, ki se je začela po nastanku živinozdravniških šol v 18. stoletju. Kaj je taksidermija in kako se je razvijala skozi zgodovino je podrobno opisal dr. Boris Kryštufek. Predstavil je tudi postopke ohranjanja (prepariranja in konzerviranja) živali, posebno vretenčarjev.  Magda Peršič nam je pripovedovala o edinstveni človeški ribici in njenem simbolnem pomenu, o ovci – istrski pramenki, ki jih je varoval pastirski pes kraški ovčar – kraševec. In nam zaupala,  da je osrednja žival med etnološkimi predstavitvami vsekakor gozdni ali navadni sivi polh.  dr. Daša Ličen je orisala začetke gibanj za zaščito živali, ki so se pojavili v 19. stoletju v habsburški monarhiji in po Evropi. Prvo društvo je bilo ustanovljeno v Gorici že leta 1845, ljubljansko leta 1899. Najprej se je širilo med plemstvom in meščanstvom, ki se je zavzemalo za prijaznejše ravnanje z živalmi. Dr. Monika Kokalj Kočevar je opisala pomembno vlogo živali v vojnah, čeprav o njihovem prispevku ni veliko zapisanega. Najbolj zvesti spremljevalci v 1. in 2. svetovni vojni so največkrat bili konji, ki so nosili hrano in orožje, med borci pa so bili tudi številni psi. Nataša Strlič je predstavila zanimivi zgodbi Živalskega vrta Ljubljana (ZOO Lj.) in Živalskega vrta Brioni/Safari parka, kjer so bile zbrane živali, ki jih je v dar dobil Josip Broz Tito, predsednik Jugoslavije.

***

Današnje predstavitve nam kažejo, da letošnja raziskovalna tema Sobivanje človeka in živali skozi čas ponuja veliko razmislekov. Verjamemo, da bo mladim raziskovalcem tema zanimiva in da bodo ob spoznavanju poti človeka in živali skozi čas našli veliko vsebin, ki jih bodo ne le raziskovalno, pač pa tudi osebnostno oblikovale. Rok za oddajo raziskovalnih nalog je 31. marec 2025.

Vsi udeleženci so prejeli tudi zbornik, v katerem so objavljeni prispevki, ki so jih predavatelji danes predstavili na seminarju. Zbornik je na voljo TUKAJ.