Danes so v slovenskih vrtcih in šolah mladi, ki bodo nekega dne zasedli sedeže v DZ. Tudi vašega, spoštovani predsednik Državnega zbora, vašega, spoštovana gospa ministrica, zasedli bodo tudi vaša mesta, spoštovani poslanci. Resnično si želim, da bo to odvisno zgolj in samo od njihovih sposobnosti in kompetenc. Ne od zneska na bančnem računu njihovih staršev. Moj strah, kako bo, je upravičen. Z gotovostjo povem, da danes nimajo vsi otroci enakih možnosti in priložnosti, da razvijajo svoje potenciale in sposobnosti. Če si to govorimo in če v to verjamemo, si mečemo pesek v oči. Pa naj se to sliši še tako populistično: trdim, da se Konvencija o otrokovih pravicah danes v Sloveniji krši.

Zveza prijateljev mladine Slovenije že 60 let poudarja, da morajo biti pri vseh dejavnostih, povezane z otroki, koristi otrok glavno vodilo. V vseh teh desetletjih se je v naši družbi, tudi prek prizadevanj ZPMS, vedenje in ravnanje z otroki korenito spremenilo. Naše poslanstvo je zagotavljanje možnosti za razvoj vseh otrok – ustvarjalno preživljanje prostega časa – skrb za varovanje njihovih pravic. A zdi se nam, kot da bi bili šele na začetku naše poti. Pred 60timi leti so si prizadevali in tudi dosegli, da so otroci dobili malico v šoli. V mesecu septembru 2014 smo prek programa Siti besed topel obrok za to šolsko leto zagotovili 280 otrokom na različnih koncih Slovenije. To je komaj polovico vseh potreb, ki so bile naslovljene na ZPMS. Če mora humanitarna organizacija skrbeti za tople obroke v šoli, ne moremo govoriti o enakih priložnostih za vse mlade. Ker to pomeni, da so starši v situaciji, ko z veliko težavo ali pa sploh ne morejo svojim otrokom zagotoviti toplega obroka.. Kako naj potem skrbijo in plačujejo za aktivnosti, ki spodbujajo potenciale teh otrok? Pri tem država-preprosto rečeno-ne pomaga dovolj. Verjetno pa bo še huje. Ne morem mimo informacije, da bodo glasbene šole ostale brez sedanjega financiranja (po zadnjih podatkih ministrice za šolstvo naj bi šlo za 20odstotno zmanjšanje). Naj pa ob tem povem, da je v glasbeno in plesno izobraževanje vključenih približno 25.000 učencev. Ponovno bi vas rada spomnila – tisti, ki imate otroka v OŠ, tako kot jaz, mi boste v mislih gotovo pritrdili: v naših šolah – kar zadeva obšolske dejavnosti – skoraj ničesar ni več zastonj. Da ne omenjam raznih ekskurzij, šol v naravi in podobno. Zakon o pridobitvi štipendij gre v to smer, da bo do štipendij upravičenih vse manj otrok, gotovo bomo danes slišali eklatantne primere tako imenovanih varčevanj ali pa ukrepov oziroma delovanja državnih institucij, ki revne dobesedno naredijo za še bolj revne. Žal smo se že vsi navadili na to, da revščina leta 2014 v samostojni Sloveniji ne le obstaja, ampak številne družine dobesedno ohromi, otroke pa oropa otroštva.

V Ustavi Republike Slovenije je zapisano, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice, ne glede na družbeni položaj. 56. člen tudi pravi: Otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Pa je to res?

Ko omenjam ustavo, naj spomnim, da je prav ZPMS oblikovala amandma k ustavi, v katerem so bila zajeta določila Konvencije o otrokovih pravicah, še preden je OZN Konvencijo sprejela. To dokazuje, da smo z našimi projekti uspeli strokovno in politično javnost spodbuditi k razpravam in delovanju za dobro otrok. Vse to v letih, še preden je Konvencija o otrokovih pravicah sploh začela veljati. 60letna pot ZPMS kot neprofitne, človekoljubne in humanitarne organizacije ni bila lahka in ravna. Ostali smo in tukaj ostajamo, za otroke in družine. Različna obdobja so uspešno prebrodili tudi naši programi, v prihodnjem letu bomo tako obeležili 25 let delovanja TOM telefona – edinega brezplačnega telefona za otroke in mladostnike. Prav tako bo minilo 25 let od prvega zasedanja Otroških parlamentov. Nista pa to naša edina programa. Skrbimo za kakovostno preživljanje prostega časa, za otroke s posebnimi potrebami, za letovanje otrok in še bi lahko naštevali. Pod okriljem ZPMS, ki združuje 104 društva po Sloveniji, deluje mreža nevladnih organizacij s področja otrokovih pravic, Središče ZIPOM, ki je tudi eden od soorganizatorjev današnje konference.

Konvencija o otrokovih pravicah je naše vodilo pri delu. In – ponavljam – nad razmerami smo zaskrbljeni. Tisti, ki so se rodili v letih, ko je bila že sprejeta Konvencija o otrokovih pravicah, danes sodijo v skupino, ki jih je recesija mogoče najbolj prizadela in bodo njene posledice najdlje čutili. kaj pa tisti, ki danes odraščajo? Po podatkih Statističnega urada, je v lanskem letu v Sloveniji pod pragom revščine živelo 55.000 otrok. Od leta 2008 je število naraslo za 15 tisoč. Si predstavljate, koliko otroških neizpolnjenih želja je za temi številkami, koliko primerov socialne izključenosti, zatajevanj talentov in interesov?

Čas teče in ne čaka, da razmislimo, najdemo najboljšo rešitev, zberemo denar … Čas samo gre, hitro in za vse enako. Nekaj nam ga je že ušlo. Zavedajmo se, da so današnji mladi naši jutrišnji odrasli. Naši bodoči odločevalci in voditelji naše države. Naši znanstveniki, raziskovalci, učitelji. Nehajmo govoriti in začnimo ukrepati. Besede mladi pogosto preslišijo, imajo pa oči vedno na široko odprte za zglede. Zato jim bodimo danes tisti zgled, ki ga bodo imeli mladi pred sabo takrat, ko bodo na pomembnih položajih in pred pomembnimi odločitvami. Pri vsakem otroku imamo eno možnost. Skozi leta odraščanja gre vsak samo enkrat. Ni popravnih izpitov. In to obdobje odraščanja, v katerem zdaj otrokom jemljemo z različnimi ukrepi, je tisto, v katerem bi jim morali dati vse in prav to bi bila najboljša naložba v našo skupno prihodnost.
Ker smo v DZ, ki je naše najvišje zakonodajno telo, pozivam vse odločevalce, da varčujejo drugje, ne pri otrocih. In ne pristajajmo na to, da se to ne da.
Povod za današnjo konferenco je obeležitev 25 letnice sprejetja tega pomembnega dokumenta, ki ga morate poznati vsi, dragi otroci in mladostniki, na določila mi, odrasli, ne bi smeli pozabiti, še posebej tisti, ki imajo v naši državi škarje in platno. Današnja konferenca naj izzveni tudi kot opomnik, da je participacija otrok in mladostnikov zelo pomembna za razvoj demokracije. 13. člen Konvencije o otrokovih pravicah pravi: Otrok (to pomeni do 18. leta starosti) ima pravico do svobode izražanja. Ne pozabite, ne pozabimo na ta člen.

Veselim se današnjega dneva in razprav.

Hvala.