Nevladne organizacije že vrsto let pozivamo Vlado Republike Slovenije (RS) k ustanovitvi neodvisnega posvetovalnega telesa za otrokove pravice, tako v okviru resolucije Sveta po meri otrok iz leta 2002, kot tudi v okviru predloga za ustanovitev Sveta za otroke, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) že pred več kot 10-imi leti in so ga podprle številne nevladne organizacije. Vsekakor nas je sprejem predloga Družinskega zakonika na Vladi RS v decembru 2016 zelo razveselil, saj predstavlja korak naprej k usklajeni zaščiti in varstvu otrok, hkrati pa predvideva ustanovitev Sveta za otroke in družino. Ob tem nevladne organizacije ocenjujemo, da je za uresničevanje otrokovih pravic ključnega pomena ustanovitev neodvisnega posvetovalnega telesa za otroke, ki bi posebej zasledoval mandat uresničevanja pravic otrok, ne vezano na to, v kakšnem okolju živijo, saj menimo, da bi to predstavljalo potreben korak k vzpostavitvi in krepitvi zdaj odsotne medresorske odgovornosti za otroke.

Nevladne organizacije že več let ugotavljamo, da v Sloveniji beležimo številne primere kršitev otrokovih pravic oz. neučinkovit in nezadovoljiv pristop k reševanju posameznih vprašanj, ker nimamo dovolj usklajene ter skladne politike na področju uveljavljanja otrokovih pravic. Delo državnih organov je sektorsko razdrobljeno in zaradi nepovezanosti tudi neučinkovito, zlasti pri reševanju problemov, ki zadevajo več ministrstev ali vladnih služb ter vlade v celoti. Še vedno so prevelike vrzeli med ustavno, konvencijsko in zakonsko določenimi pravicami ter prevečkrat neučinkovito in ne dovolj kakovostno prakso zagotavljanja uresničevanja pravic otrok. Na to vztrajno opozarja tudi Odbor za otrokove pravice Organizacije združenih narodov (OZN) v svojih sklepnih ugotovitvah ob obravnavi poročil RS o uresničevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah. Prav tako to ugotavlja najnovejša UNICEF-ova analiza sistema zaščite otrok v Sloveniji, in sicer, da na področju zaščite otrok ni vsesplošnega okvira, medtem ko je pravni okvir specifičen za vsak sektor, kjer so pravice ter zaščita otrok izrecno omenjene v vrsti različnih zakonov in predpisov. Nadalje opozarja, da ob odsotnosti vsakršne koordinacijske strukture ali organa, ki bi se posvečal izključno zaščiti otrok in otrokovim pravicam, ostaja pristop k zaščiti otrok sektorski, saj ima vsako ministrstvo svoje usmeritve, norme, standarde ter svoj »pristop« k otrokom in njihovi zaščiti. Tudi Strategija Sveta Evrope za otrokove pravice (2016–2021) poudarja, da so posvetovalna telesa za otroke ključnega pomena za zagotavljanje vključenosti vseh otrok, posebej s stališča ranljivih skupin otrok.

Da bi bila vprašanja uresničevanja otrokovih pravic celoviteje urejena, je ZPMS 1. junija 2016 Vladi RS predlagala ustanovitev Sveta za otroke kot obveznega posvetovalnega foruma/organa za vprašanja vseh politik za otroke in spremljanje položaja ter uresničevanja otrokovih pravic. Predlog za ustanovitev neodvisnega posvetovalnega telesa za področje otrokovih pravic so podprle številne nevladne organizacije, ki delujejo na področju zaščite otrok in so združene v Središču za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov – Središču ZIPOM.

Predlog Družinskega zakonika (DZak) – besedilo, ki je bilo v medresorskem usklajevanju – v 18. členu predvideva ustanovitev Sveta za otroke in družino RS. Nevladne organizacije pozdravljamo umestitev posvetovalnega telesa v predlog zakonika, vendar menimo, da so vsebinske usmeritve Sveta preveč široko načrtovane. Bojimo se namreč, da se bodo otroci kot ranljiva skupina ponovno »izgubili« v družinski politiki, ki jo predvideva tudi Resolucija o družinski politiki. Predlog zakonika namreč sledi trenutni sistemski ureditvi z odsotnostjo organa, ki bi se celovito in prednostno ukvarjal z vprašanji otrok. Prepričani smo, da so otroci in otrokove pravice tako pomembni, da jih je potrebno opredeliti, obravnavati ter spremljati v okviru posebnega Sveta za otroke, namenjenega prav njim in ne v okviru predvidenega Sveta za otroke in družino. V Konvenciji o otrokovih pravicah so navedene pravice, ki se nanašajo na družino, vendar pa številne pravice otrok niso neposredno vezane na družino. To nam kaže tudi praksa. Med najbolj ranljive skupine otrok spadajo namreč ravno tisti, ki družine nimajo oz. ta za njih ne more (ustrezno) skrbeti.
Otroci – ranljiva skupina, ki potrebuje posebno skrb in prilagojene ukrepe:
• Da so otroci posebej ranljiva skupina, ki potrebuje dodatno zaščito, nedvomno kažejo statistični podatki. V Sloveniji v dolgotrajni revščini živi 9,5 % celotnega prebivalstva in kar 10,5 % otrok. Pod pragom tveganja revščine živi 54.000 mladoletnih otrok (14,2 % vseh otrok) (SURS 2015). Eden od pomembnih dejavnikov za izboljšanje stanja in prekinitev začaranega kroga revščine je sprejem prilagojenih ukrepov za otroke, ki spodbujajo razvijanje njihovih potencialov ter vlaganje v njihovo izobraževanje. Dejansko stanje na področju izobraževanja pa kaže neenakosti in razslojevanje ter posledično izgubo potencialov. Tudi pri preživljanju prostega časa otrok so starši prisiljeni odreči svojim otrokom dejavnosti v šolah in izven njih, ki so v večini primerov plačljive; otroci nimajo dostopa do interesnih dejavnosti, za katere izražajo talente;
• zdravstveno varstvo otrok: zmanjšujejo se sredstva za zdravstvena letovanja otrok, število specialističnih ambulant za otroke je premajhno, primanjkuje pediatrov in pedopsihiatrov, omejen je dostop do zdravil ter zdravstvenih storitev (vse več zdravil je plačljivih, terapije za invalidne otroke so plačljive in posledično nedostopne; invalidni otroci revnih staršev nimajo možnosti pridobitve invalidskih pripomočkov, ker je sofinanciranje s strani države minimalno);
• otroci s posebnimi potrebami: šele sedaj je v pripravi osnutek Zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami, vendar potrebujemo mrežo podpornih centrov in celostno obravnavo otrok s čustvenimi ter vedenjskimi motnjami in njihovo socialno vključevanje v lokalno okolje;
• otroci v postopkih na sodiščih: sodniki ne uporabljajo varnih, otrokom prijaznih sob za zaslišanja otrok, čeprav so le-te na voljo; postopki so še vedno predolgi; sodniki nimajo obveznega usposabljanja za delo z otroki;
• nasilje med in nad otroki: stopnja zaznavanja različnih oblik nasilja je nizka; pomanjkanje kriminalistov za mladoletniško kriminaliteto (v Sloveniji imamo trenutno 29 kriminalistov za mladoletnike, potrebovali bi jih vsaj 70);
• ne-ratifikacija 3. izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah: protokol še vedno ni ratificiran, čeprav ga je Slovenija podpisala že leta 2012;
• otroci brez spremstva, otroci begunci, otroci migranti, otroci prosilci za azil: zagotovo so med najranljivejšimi skupinami otrok, ki jih tudi statistični podatki zaradi medresorske razpršenosti pogosto ne zajamejo; vsekakor je za zagotavljanje njihovih pravic nujno vključevanje pravic migrantskih otrok v vse relevantne politike;
• pomanjkljivo statistično spremljanje uresničevanja otrokovih pravic v Sloveniji: v zadnjih Sklepnih ugotovitvah Odbora za otrokove pravice OZN glede tretjega in četrtega rednega poročila Slovenije, je Odbor Slovenijo pozval h krepitvi prizadevanj pri oblikovanju celovite zbirke podatkov o otrocih in k uvedbi kazalnikov o otrokovih pravicah; podatki bi naj bili razčlenjeni glede na starost, spol, geografsko lokacijo, etnično pripadnost, migrantski status v državi in socialno-ekonomsko ozadje. Odbor je izrazil zaskrbljenost zaradi slabe razčlenitve statističnih podatkov za ustrezen zajem vseh področij Konvencije o otrokovih pravicah, posebej glede otrok, ki pripadajo manjšinam, vključno z romskimi otroci, otroci s posebnimi potrebami, migrantskimi in begunskimi otroci ter mladoletnimi prosilci za azil. Pomanjkljivo statistično spremljanje posledično pomeni, da številne ranljive skupine otrok v nacionalnih statistikah niso zajete.

To je le nekaj področij otrokovih pravic, ki kažejo pomembnost ustanovitve samostojnega posvetovalnega telesa za področje otrokovih pravic, torej Sveta za otroke in ne Sveta za otroke in družino, ki bi zajemal širše področje družinske politike.

Zato nevladne organizacije državo pozivamo, da pri Vladi RS ustanovi neodvisno posvetovalno telo za otroke in ne splošnega telesa za družinske zadeve. Posvetovalno telo naj ima jasen mandat, odgovornost in obvezo ter vključujočo strukturo.

Glede na potrebe, ki izhajajo iz področja zaščite in obravnave otrok, vas prosimo za čimprejšnji sestanek pri vas, na katerem bi vam podrobneje predstavili naše pomisleke glede načrtovanega Sveta za otroke in družino.

Darja Groznik,
Predsednica
Zveza prijateljev mladine Slovenije

Tomaž Bergoč
Izvršni direktor
Slovenska fundacija za UNICEF

Katarina Bervar Sternad
Direktorica
PIC