Nova uredba o zbiranju odpadkov preprečuje zbiranje sredstev humanitarnim organizacijam
Zveza prijateljev mladine Slovenije je nevladna, prostovoljna, človekoljubna, neprofitna in humanitarna organizacija. Delujemo že od leta 1953 in naš temeljni cilj je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic. Naše delovanje temelji na razvijanju vrednot prostovoljnega dela in negovanju dobrih medčloveških odnosov. Zveza prijateljev mladine Slovenije ima 112 članic po vsej Sloveniji.
Zaradi našega delovanja v družbi in aktivnega zastopanja ter uveljavljanja pravic otrok, mladostnikov in družin smo zaskrbljeni nad novostmi v novi Uredbi. Ministrstvo za okolje in prostor smo pozvali, da spremenijo 3. člen (»[…] 1. ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 iz seznama odpadkov, […]«) in 4. člen (»[…](2) Uporabnik javne službe komunalne odpadke prepušča izvajalcu javne službe.«) Uredbe, ki določata vrste komunalnih odpadkov in njihovo zbiranje izključno prepuščata izvajalcu javne službe.
Kot humanitarna organizacija si pri svojem delovanju pomagamo z raznimi akcijami, ki vključujejo zbiranje in prodajo odpadnih surovin. V akciji Halo, si za to? smo zbirali stare telefone in tako zbrali sredstva za pomoč otrokom in financiranje projektov, namenjenih mladim. Na terenu pa posamezniki in družine zbirajo papir in zamaške za financiranje dodatnih zdravstvenih terapij za otroke s posebnimi potrebami, ki niso financirane s strani zdravstvene zavarovalnice.
Z zbranimi sredstvi lahko financiramo aktivnosti (Pomežik soncu®, Teden otroka®, Otroški parlamenti® in druge humanitarne programe), ki jih izvajamo na nacionalni ravni in prispevamo k aktivnostim, ki jih izvajajo naša društva in zveze po celotni Sloveniji.
V okviru humanitarnih dejavnosti se zavzemamo za bolj kakovostno življenje otrok s posebnimi potrebami. S spremembo Uredbe bi bile družine, ki imajo otroka ali mladostnika s posebnimi potrebami, najbolj oškodovane, saj veliko družin zbira določene odpadne surovine in s tem pridobijo sredstva, ki jim omogočajo, da lahko svojemu otroku ali mladostniku zagotovijo dodatne zdravstvene terapije, ki niso financirane s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja, ampak jih morajo družine dodatno plačati. Sam razvoj bolezni se z dodatnimi terapijami omeji in otroku, mladostniku ter družini omogoča bolj kakovostno življenje. Z novo Uredbo pa bi se ta praksa družin preprečila in marsikatera družine ne bi imela možnosti po omogočanju boljšega življenja otroka, mladostnika.
Seveda pa ob tem nikakor ne gre spregledati tudi vzgojnega in okoljevarstvenega momenta dosedanje prakse. Desetletja načrtnega zbiranja so pripomogla k temu, da so cele generacije mladih vzgojene z ekološko zavestjo, zaradi motiviranosti k zbiranju in odprodaji odpadnih surovin pa se je občutno izboljšala tudi slika našega okolja – namesto na divjih odlagališčih ali v smeteh so se snovi znašle tam, kamor spadajo – v postopkih recikliranja. Z nov o Uredbo pa bi bil ves ta trud, ki smo ga vlagali v generacije leta in leta, zaman.