Na TOM telefonu smo že ob prvem valu epidemije zaznali, da ukrepi za preprečevanje širjenja virusa in vse kar je z njimi povezano, močno negativno vplivajo na otroke in mladostnike. Zaznali smo upadanje telefonskih klicev, porast klepetov in e-pošte, predvsem pa porast tematik, kot so:
– psihične težave (strah, depresivnost, samomorilne misli)
– odnosi v družini

Zaradi zaskrbljujočih podatkov smo na TOM telefonu 2. 9. 2021 organizirali posvet z naslovom “Za boljše duševno zdravje otrok in mladostnikom – vzpostavitev sodelovanja med TOM telefonom® in strokovnimi službami za duševno zdravje” na katerega smo povabili predstavnike služb za duševno zdravje otrok in mladostnikov (Psihiatrična klinika Ljubljana, NIJZ, Pediatrična klinika Ljubljana, CDZOM).
Glavni namen je bila vzpostavitev medsebojnega sodelovanja, ki bo v pomoč tistim otrokom in mladostnikom, ki se na TOM telefon obračajo zaradi resnejših duševnih stisk.

Oblikovali smo protokol sodelovanja pri napotovanju in vzpostavili možnost konzultacij v težjih primerih, ki presegajo ovire splošnega svetovalnega telefona TOM telefon ter širše osvetlili stanje duševnega zdravja otrok v Sloveniji. Skupna ugotovitev vseh sodelujočih je bila, da se nahajamo v času, ko smo zmožni medsektorsko sodelovati na način, ki bo v največjo korist otrokom, mladostnikom in njihovim staršem. Razprava je potekala okoli dveh glavnih vprašanj, ki sta odprli nekatere sistemske pomanjkljivosti in s tem možnost za napredek. Izpostavili smo tudi nekatere statistične podatke za epidemični leti 2020 in 2021, ki so vezani na obravnavo otrok in mladostnikov.

Razprava je potekala okoli dveh vprašanj:

1. Kako lahko otrokom olajšamo prehod med TOM-om in službami za duševno zdravje otrok in mladostnikov? To so otroci, ki po navadi nimajo nikogar, so najšibkejši in izpadejo iz sistema, TOM pa jih ulovi. Kako pomagati otrokom za katere je samostojno iskanje pomoči prezahteven korak?

2. Na kakšen način bi bilo mogoče vzpostaviti protokol medsebojnega sodelovanja, ki bi strokovni službi TOM-a omogočil konzultacije s strokovnjakom pedopsihiatrične ali kliničnopsihološke stroke. Zaradi več dejavnikov, se otroci na nas obračajo v stanjih, kjer bi potrebovali strokovno obravnavo. To so zahtevne situacije tudi za naše svetovalce, ki so prostovoljci, saj bi ti uporabniki potrebovali pomoč strokovnjakov. Ta novo nastala situacija je prinesla nove obveznosti strokovne službe: dodatne intervizije, supervizije, večerno dežuranja na telefonu kot dodatna pomoč svetovalcem.

Razprava je odprla tudi nekatere sistemske pomanjkljivosti ter napredke, ki bodo služili kot izhodišča za iskanje rešitev za otroke, mladostnike in njihove starše:

– Pomanjkanje kadrov glede na število obravnav.
– Dogovarjanje o ukrepih potrebno prenesti na nivo odločevalcev.
– Pomemben premik v zadnjih dveh letih v smeri zagotavljanja kakovostne in takojšnje obravnave otrok in mladostnikov, je nastajajoča mreža Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ter vzpostavitev službe za urgentno obravnavo otrok in mladostnikov.
– Kot odgovor na dolge čakalne dobe je bil razmislek o programu t.i. vstopne službe za kakovostno informiranje in usmerjanje klicatelja glede na težavo.
– Obstoječi sistem pomoči otrokom in mladostnikom je veliko bolj kakovosten, kot pred petimi leti, vendar nezadosten in nepregleden glede na povečevanje potreb.

Na posvetu smo izpostavili nekaj statističnih podatkov, ki so vezani na obravnavo otrok in mladostnikov:

 

Tom Telefon

Podatki TOM telefona v l. 2021 kažejo na nadaljevanje trenda iz l.2020, ko so sicer tradicionalno prisotne tematike kot so telesni razvoj, vrstniki, ljubezen in spolnost, šola stopile v ozadje, v ospredje pa so prišle težave povezane z odnosi v družini in psihičnimi težavami. Tako kot l. 2020 smo tudi l.2021 največjo rast zabeležili med tematikami, ki nakazujejo na resne stiske: samomor, psihične težave in zlorabe. Število kontaktov zaradi psihičnih težav je poraslo v absolutnem in relativnem pogledu. V preteklih petih letih (2016-2020) je bilo v povprečju v prvem polletju 8,5% kontaktov povezanih s psihičnimi težavami. V prvem polletju letošnjega leta je takšnih 16,6%. Trend največje rasti predstavlja samomorilno vedenje mladih. Njihov porast je kar 3,7 kraten. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je vsak petnajsti kontakt na TOM-u zabeležil samomorilne težnje. V petletnem povprečju (2016-2020) pa je vsak petdeseti kontakt TOM zabeležil samomorilne težnje.

Marija Anderluh, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije

Podatki Pediatrične klinike Ljubljana, Služba za otroško psihiatrijo, ki deluje na Pediatrični kliniki v Ljubljani, se že zadnje desetletje srečuje z naraščanjem števila otrok, ki potrebujejo strokovno pomoč zaradi duševnih težav. Čakalne dobe, ki so se vzpostavile pri vseh izvajalcih na primarni in sekundarni ravni, stopnjujejo pritisk, ko se težave stopnjujejo, na obravnave na terciarni ravni. Epidemija COVIDa-19 in ukrepi za njeno obvladovanje so dodatno razkrile nedostopnost do pomoči v lokalnem okolju. V Službi za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki se v zadnjem letu in pol soočajo z velikim porastom otrok z anoreksijo, nervozo, depresivnimi motnjami, otrok s samopoškodovalnim vedenjem in samomorilnimi poskusi. V prvi polovici letošnjega leta je realizacija ambulantnega dela presegla 200% realizacije v primerljivih obdobjih preteklih let.

Izr. prof. dr. Maja Radobuljac Drobnič

Podatki Psihiatrične klinike Ljubljana, Službe za otroško in mladostniško psihiatrijo Centra za mentalno zdravje, kažejo upad urgentnih pregledov in hospitalizacij med kratkimi zaprtji l.2020 in izrazit porast urgentnih pregledov (22-129 % več kot 2019) in urgentnih hospitalizacij (23-121 % več kot 2019) po ponovnem odprtju šol l. 2021.

Katja Kobilšek Guna, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije in Ana Tkavc Zajkeskovič, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije

Podatki Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov kažejo, da najpogosteje obravnavajo otroke in mladostnike zaradi samopoškodovanja, samomorilnega vedenja, motenj hranjenja-anoreksija, anksioznih motnje in škodljive rabe (zasvojenost) elektronskih naprav. L. 2020 med prvim valom epidemije so se soočali z delnim zaprtjem služb. Med drugim in tretjim valom se službe niso zapirale, dodatno so uvedli tele-storitve. Jeseni 2020 podatki kažejo na občutno povečan pritisk na ambulantne in hospitalne službe. Posebej v tretjem valu ob vračanju v šole po dolgem zaprtju. V l. 2021 je tekom počitnic malo bolje, konec avgusta pa zopet opažajo povečanje iskanja pomoči (število napotitev).

Za več informacij lahko kontaktirate Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo nacionalne mreže TOM telefon.

Posveta so se udeležili:
 
Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS, 
Tjaša Bertoncelj, TOM telefon, ZPMS
Sandra Murk, TOM telefon, ZPMS,
Maša Blaznik, TOM telefon, ZPMS,
Jožica Maučec Zakotnik NIJZ, Program MIRA,
Matej Vinko, NIJZ, 
Anna Bujko, NIJZ Lea Korošec, CDZOM Ormož, 
Katja Kobilšek Guna, CDZOM Trbovlje
Ana Tkavc Zajkeskovič, CDZOM Brezovica
Marija Anderluh, Pediatrična klinika Ljubljana
Maja Drobnič Radobuljac, Psihiatrična klinika Ljubljana
Nadja Hriberšek, Psihiatrična klinika Ljubljana 
Karin Sernec, Psihiatrična klinika Ljubljana