Zveza prijateljev mladine Slovenije smo se priključili projektu #GibanjeZaGibanje.
Anita Caruso, predsednica Strokovnega sveta za humanitarne programe ZPMS s področja socialnega varstva je utemeljila, zakaj je tako pomemben projekt Igrišča ne damo!

Telesno dejavna igra na prostem in športne igre so ključnega pomena za zdrav razvoj otrok, saj celostno razvijajo otrokove gibalne, miselne in socialne veščine. Javna otroška igrišča so družabna središča, na katerih se otroci lahko srečujejo, igrajo in razvijajo prijateljstva, starši ali skrbniki mlajših otrok pa stkejo tesnejše vezi s skupnostjo. Alternativa igriščem so čedalje bolj zasloni, zato gledanje zaslonskih medijev ni več samo vprašanje preživljanja prostega časa, ampak predvsem vprašanje zdravja in prihodnosti človeške skupnosti. 

Ponekod pa imajo otroci na voljo za igro le šolska igrišča, ki so v času, ko ni pouka, pogosto zaklenjena. Dostopnost do šolskih igrišč je različno urejena, prenekateri ravnatelj se odloči za zaprtje, morda zaradi pričakovanja, da bi utegnili posamezniki na igrišču poškodovati igrala in šoli povzročiti nepotrebne stroške. Vendar pa zapiranje igrišč ni rešitev pred vandalizacijo družabnega življenja skupnosti. Večina otrok namreč tako izgubi možnost igranja na prostem, saj so rekreativni športi dostopni le tistim, ki si lahko privoščijo članstvo v športnih klubih. Zapiranje igrišč tako posredno poglablja socialne razlike v skupnostih, med sloji prikrajšanih pa kopiči nezadovoljstvo in jezo in tako poskrbi za vrtenje v krogu. Zmanjševanje možnosti nekaterih otrok za zdrav psihofizičen razvoj in omejevanje priložnosti njihovim staršem ali skrbnikom za tesnejše povezovanje v skupnosti vodi na dolgi rok v velike družbene probleme.

»Pomembno je, da šolska igrišča (p)ostanejo dostopna vsem otrokom, saj so ključnega pomena ne le za njihovo zdravje in dobro počutje, ampak tudi njihovih družin. Zato pozivamo pristojne institucije, da omogočijo dostop do igrišč ter na ta način spodbujajo gibanje otrok in mladine na prostem,« pa pravi Anita Caruso, predsednica Strokovnega sveta za humanitarne programe ZPMS s področja socialnega varstva. »Kje drugje se lahko ljudje lažje srečujejo in razvijajo dobre medčloveške odnose kot pri igri. Odgovorni odrasli lahko največ storijo za varovanje igrišč pred razdiralnostjo nekaterih posameznikov  s svojo prisotnostjo, ne pa z zapiranjem igrišč in posledično z usmerjanjem otrok in mladine pred zaslonske medije. Prihodnost bo vključujoča, solidarna, povezovalna in kulturna – ali pa je ne bo.«

ODPRIMO TOREJ IGRIŠČA ZA VSE OTROKE!