Ljubljana, 23. oktober 2024

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, smo se podali na raziskovanje prav posebnega dela zgodovine in sicer: Sobivanje človeka in živali skozi čas. To je tudi tema letos že 56. starega programa na Zvezi prijateljev mladine Slovenije – Mladi raziskovalci zgodovine. Seminar za mentorje tega programa, ki smo ga izpeljali skupaj z izjemnimi predavatelji, nam je pokazal, da je letošnja raziskovalna vsebina vredna mnogih razmislekov.    

Skozi dogodek so se odpirale raznovrstne možnosti raziskovalnih vprašanj. Pa vendarle – razmislek o razmerju med človekom in živaljo se verjetno najprej začne z osebnim odnosom do živali. Na dogodku so znanje in izkušnje z nami delili: Dr. Marko Snoj, dr. Tomaž Simetinger, dr. Ana Krevelj., dr. Vojteh Cestnik, dr. Boris Kryštufek, Magda Peršič, dr. Daša Ličen, Maja Golob, Monika Kočevar Kokalj , Nataše Strlič.

Dr. Marko Snoj v svojem predavanju predstavi odnos človeka do živali v prazgodovini in danes. S številnimi primeri pokaže, kako je homo sapiens izrinil vse druge človeške vrste in povzročil izumrtje številnih velikih sesalcev, ter opozarja na dejstvo, da tudi danes, kljub temu da vemo, da so živali čuteča bitja, z njimi ravnamo enako mačehovsko kot v preteklosti: »Človek je skozi zgodovino razvil zelo kompleksen odnos do živali. Pogosto so živali nastopale kot del prazničnega leta (npr. zeleni Jurij na konju). Posebej poznane so različne živalske oblike v okviru pustnih šeg in navad.«

Dr. Tomaž Simetinger se dotakne predindustrijske dobe in kakšen je bil pomen živali za delo, saj so ravno večje živali tiste, ki so bile ključne za delovna opravila (npr. konji – furmanstvo, spravilo lesa, goveja živina – oranje).

Dr. Ana Krevelj nadaljuje in se sprašuje: »Živalski motivi so med najštevilnejšimi v likovni umetnosti, ki jih raziskujemo s pomočjo ikonografije. Kako nam ta umetnostnozgodovinska metoda pomaga razumeti vsebino del, katera žival je upodobljena ter kakšna sta njena vloga in simbolni pomen?«

Dr. Vojteha Cestnika nam predstavi zanimivi pregled zgodovine veterinarske medicine od zgodnjih začetkov v prazgodovini pa vse do sodobne živinozdravniške stroke, ki se je začela po nastanku živinozdravniških šol v 18. stoletju.

Kaj je taksidermija in kako se je razvijala skozi zgodovino zelo podrobno opiše dr. Boris Kryštufek. Predstavi nam tudi postopke ohranjanja (prepariranja in konzerviranja) živali, posebno vretenčarjev, to je taksidermiji. Razloži nam, kako se je taksidermija razvijala skozi zgodovino v svetu in opozori na glavne razlike med taksidermijskimi preparati in drugimi načini prepariranja oziroma konzerviranja.

Magda Peršič nam je  pripovedovala o edinstveni človeški ribici in njenem simbolnem pomenu, o ovci – istrski pramenki, ki jih je varoval pastirski pes kraški ovčar – kraševec. Zaupa nam še, da je osrednja žival med etnološkimi predstavitvami vsekakor gozdni ali navadni sivi polh.

dr. Daša Ličen oriše začetke gibanja za zaščito živali, ki se pojavi v 19. stoletju v habsburški monarhiji in po Evropi. Prvo društvo je bilo ustanovljeno v Gorici že leta 1845, ljubljansko leta 1899. Najprej se je širilo med plemstvom in meščanstvom, ki se je zavzemalo za prijaznejše ravnanje z živalmi.

Maja Golob opiše razvoj psov pomočnikov ter reševalnih psov skozi čas od začetkov do današnjega časa: »Pred nekaj tisoč leti je pes postal domača žival in je človeku pomagal pri delu bodisi kot lovski pes, pes čuvaj ali pastirski pes. Sčasoma pa je postal še več, reševal je človeška življenja pri iskanju ljudi, pokopanih v ruševinah, izgubljenih v naravi ali zasutih v snežnih plazovih in kot vodniki slepim in slabovidnim ter terapevti ljudem pri zdravljenju raznih bolezni.«

Tudi v vojnah so imele živali pomembno vlogo, pa vendar o njihovem prispevku ni veliko zapisanega. Monika Kočevar Kokalj nam pove da so zvesti spremljevalci v 1. in 2. svetovni vojni to največkrat bili konji, ki so nosili hrano in orožje.

Nataša Strlič oriše zgodovino živalskih vrtov v evropskem in v slovenskem prostoru ter razvoj Živalskega vrta Ljubljana (ZOO Lj.) in Živalskega vrta Brioni/ Safari parka, kjer so bile zbrane živali, ki jih je dobil v dar Josip Broz Tito, predsednik Jugoslavije.

Današnje predstavitve nam kažejo, da letošnja raziskovalna tema Sobivanje človeka in živali skozi čas ponuja predvsem veliko razmislekov. Verjamemo, da bo mladim raziskovalcem tema zanimiva in da bodo ob spoznavanju poti človeka in živali skozi čas našli veliko vsebin, ki jih bodo ne le raziskovalno, pač pa tudi osebnostno oblikovale.

V zborniku, ki so ga prejeli vsi mentorji, smo pripravili nekaj tem, ki prikazujejo odnos človeka do živali skozi različne zorne kote in je tako lahko v pomoč pri iskanju teme za raziskovalno delo sodelujočih učencev.