Pred petimi leti smo si partnerji – Lidl Slovenija, program Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, TAM-TAM,Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo,Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Zadruga Allium – skupnost ETRI – zadali strateški cilj uvedbe vseslovenskega dneva brez odpadne hrane, ki izpostavlja pomen ozaveščenega in preudarnega ravnanja s hrano ter spodbuja razmislek o tem, da lahko z ravnanjem vsakega od nas pripomoremo k temu, da je odpadne hrane čim manj. Za dosego tega cilja in za obeležitev dneva brez odpadne hrane smo v preteklih letih izvajali številne aktivnosti, s katerimi smo spodbujali k zmanjševanju in preprečevanju nastanka odpadne hrane, predstavili številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni, in ozaveščali o pomenu preudarnega načrtovanja nakupov.
Skupaj s partnerji kampanje Zbudi svojo hranozavest, katere pobudnik je Lidl Slovenija, tudi pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije nadaljujemo s kampanjo o odgovornem in preudarnejšem ravnanju s hrano.
Naša skupna vizija je družba, ki bo hrano cenila, z njo ravnala spoštljivo in jo čim manj metala proč.
V okviru kampanje smo pri ZPMS pripravili kratko anketo, s katero želimo izvedeti, kako vi gledate na hrano, prehranske navade in zavržke. Veseli bomo vašega sodelovanja – vsak vaš odgovor prispeva k skupni sliki in nas vse skupaj korak bližje pripelje k boljhranozavestni družbi.
**
ANKETA: Pomembno vprašanje za vsakogar: Kakšen je tvoj odnos do hrane? Vsak grižljaj šteje – ne le za naše zdravje, ampak tudi za naš planet. V svetu, kjer se vsak dan zavrže ogromno hrane, želimo skupaj z vami razmisliti, kako ravnamo s hrano doma, v restavracijah in pri vsakodnevnih odločitvah. Zato smo pripravili kratko in anonimno anketo, ki nam bo pomagala bolje razumeti, kako Slovenci razmišljamo o hrani in njenem zavržku. Vzemi si minuto časa in izpolni anketo – tvoj odgovor šteje! Skupaj lahko naredimo pomemben korak k bolj trajnostnemu ravnanju s hrano. Hvala, ker ti ni vseeno.
Nedavna raziskava, ki jo je izvedla raziskovalna hiša Mediana, je pokazala jasno podporo javnosti k omejevanju uporabe mobilnih telefonov v šolskem okolju. Kar 91 % vprašanih (anketiranih je bilo 520 polnoletnih oseb) je odgovorilo, da podpirajo prepoved ali omejeno rabo telefonov v šolah. Med njimi je kar 98 % starejših od 55 let izrazilo soglasno podporo. Nekaj manj podpore je pri mlajših odraslih (18–24 let), a še vedno dve tretjini anketirancev zagovarjata omejitve.
Ti podatki potrjujejo, da javnost prepoznava pomen okolja, ki spodbuja pristno komunikacijo in kakovostne odnose med otroki in mladostniki. V Zvezi prijateljev mladine Slovenije tovrstne ugotovitve pozdravljamo kot pomemben korak v smeri ustvarjanja varnega in spodbudnega šolskega okolja, kjer se otrokom omogoča razvoj brez nepotrebnih digitalnih motilcev.
Kot aktivni podporniki pobude in peticije Odklopi.net, ki si prizadeva za uravnoteženo uporabo digitalnih naprav v vsakdanjem življenju otrok in mladih, v ZPMS verjamemo, da je družbeni dialog o tem, kdaj in kako uporabljati tehnologijo, ključen. Ravno zato smo se v začetku marca srečali tudi z državnim sekretarjem dr. Vinkom Logajem na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Namen srečanja je bil izmenjava stališč in podpora oblikovanju smernic za šole, ki bodo šolskim kolektivom v pomoč pri uvajanju pravil glede uporabe telefonov v šolskem času.
Veseli nas, da so na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje prepoznali pomembnost te teme in izrazili naklonjenost iskanju ustreznih, strokovno utemeljenih in za šole uporabnih rešitev. Naš cilj je jasen: ustvariti otrokom prijazno šolsko okolje, kjer digitalna tehnologija ne bo prevladala nad odnosi, igro, učenjem in čustvenim doživljanjem vsakdanjika.
Prek programov, ki jih izvajamo po vsej Sloveniji, si prizadevamo za digitalno pismenost, krepitev odnosov in dobro počutje otrok, hkrati pa ne zanemarjamo pomena odmika od zaslonov. Skupaj z več kot 109 članicami si želimo, da bi vsaka šola, vsak razred in vsaka družina imeli možnost ustvariti prostore brez digitalnih motenj, kjer lahko prevladajo radovednost, sočutje in povezovanje.
Skupaj smo prijatelji mladih.
O anketi
Inštitut za raziskovanje trga in medijev, Mediana d.o.o. Spletno anketiranje, CAWI Čas anketiranja: 31.3. – 4.4.2025 N=520, polnoletni prebivalci Slovenije, populacija je po spolu, starosti, regiji in izobrazbi reprezentativna za Slovenijo
Včeraj zvečer je na malem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana potekal prav poseben dogodek – dobrodelni koncert priljubljenega kantavtorja Iztoka Mlakarja.
Karte za koncert so bile razprodane v izjemno hitrem času – vsega v treh minutah.
Obiskovalce je ob prihodu pričakala pogostitev, ki so jo pripravili pri Vivo Catering, nato pa smo se potopili v večer poln humorja, satire in topline, ki jih ponujajo Mlakarjeve pesmi.
Iztok Mlakar je znan po svojih izvirnih besedilih v primorščini in edinstveni sposobnosti, da skozi hudomušne zgodbe in like z ulice prikaže globlja družbena sporočila. Njegova glasba, prežeta z vplivi šansona, kabareja in ljudske tradicije, že desetletja navdušuje vse generacije poslušalcev.
Dobrodelni večer je bil več kot le koncert, bilo je doživetje in opomnik na moč glasbe, ki povezuje.
Sapramiškin sklad je v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana leta 2016 ustanovila Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), namenjen pa je pomoči otrokom s posebnimi potrebami in otrokom po hudih boleznih ali poškodbah. S pridobljenimi sredstvi ZPMS pomaga otrokom in družinam iz socialno manj vzpodbudnih okolij pri nudenju psihosocialne pomoči, plačilu fizioterapij in drugih specialnih terapij in plačilu zdravstvenih in drugih pripomočkov.
Otroci o šolskem sistemu: Ali nas šola pripravlja na življenje ali le na teste?
Danes je v Državnem zboru RS potekalo 35. zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta, kjer so otroci povedali, kaj v šolskem sistemu ne deluje in kaj si želijo spremeniti. 116 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije, skupaj s 24 otroki novinarji in 44 spremljevalci, je jasno povedalo: šolski sistem je tog, zastarel in pogosto slep za resnične potrebe otrok.
Dogodek je otvorila Livia Zara iz Posavja, predsednica Otroškega parlamenta, uvodoma sta mlade udeležence nagovorili predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik.
Livia Zara: »V veliko čast mi je, da sem lahko letos ponovno sodelovala na tem dogodku. Prepričana sem, da je letošnja tema Šolski sistem izredno pomembna tema za vse učence, pa ne le učence, tudi za dijake in druge. Mladi imamo veliko zamisli in idej, ki jih želimo predstaviti odraslim. Na primer, kako si predstavljamo bolj zanimiv pouk ali odnose med učenci in učitelji. Zato se mi zdi zelo pomembno, da so dobre zamisli in predlogi slišani, da smo mi zares slišani.«
mag. Urška Klakočar Zupančič: »Dobrodošli tudi letos v Državnem zboru. Tema, ki ste si jo izbrali za razpravo, je gotovo med tistimi najpomembnejšimi na vaši poti v odraščanje. Šolski sistem mora biti trdna podlaga, ki vam vsem in vsakemu posamezniku omogoča trdne temelje, na podlagi katerih lahko razvijate svoje potenciale. Šolski sistem, po mojem trdnem prepričanju, tudi ne more biti reduciran le na polnjenje mladih možganov z informacijami in podatki. Zato šolskega sistema ne moremo urejati samo odrasli, saj ste prav vi tisti, ki najbolj občutite vse dobre in slabe plati delovanja sistema. Kot predsednica Državnega zbora bom naredila vse, kar je v moji moči in pristojnosti, da bodo tudi vaše letošnje razprave in sklepi v tem visokem domu slišane in upoštevane. Verjamem tudi, da sem te besede izrekla tudi v imenu vseh mojih kolegic in kolegov poslancev.”
Zaključila pa je z besedami:»Svet, v katerega boste vstopili, ko boste zapustili šolske klopi, je precej raznolik, zato bi si želela, da bi bil šolski sistem tak, da bi vas na življenje čim bolje pripravil. V svetu je polno krivic. Svet ni pravičen. Ljudje, otroci živijo v revščini, v vojni … Zato mora biti šola – šola za življenje. Vem, da so ocene pomembne, ampak niso bolj pomembne kot vaš občutek do sočloveka. Če boste vi stopili na pot odraslosti z zavedanjem, da je svet okoli vas pomemben, potem ste se naučili vse. Bodite boljši, kot smo bili mi, naredite ta svet boljši. Ker vi ste naša prihodnost.«
Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik je v uvodnem nagovoru poudarila pomen programa Otroški parlamenti® kot dragoceno priložnost za udejanjanje glasov otrok v demokratični družbi. Spomnila je na lanskoletno temo duševnega zdravja otrok in mladih ter odgovore državnih institucij na predloge otrok, obenem pa opozorila, da se mnogi programi za podporo že izvajajo, a so premalo prepoznavni. Izpostavila je pomen šole kot ključnega okolja mladih in poudarila, da je letošnja tema “Šolski sistem” lahko nadaljevanje razprav o duševnem zdravju, saj je šola pogosto vir stisk otrok. Udeležence je spodbudila k razpravi o štirih izbranih podtemah, ki bodo prispevale k oblikovanju skupnih ugotovitev in predlogov. Vsem zbranim je namenila tudi nekaj besed na temo uporabe telefonov: »Rada bi vas tudi pozvala, da razmišljate o pametnih tehnologijah – o telefonih, brez katerih skorajda ne znamo več živeti. Že lani je bil eden od vaših predlogov: odstraniti oziroma prepovedati telefone v šolah, razen kadar se uporabljajo pri pouku – pa še takrat naj bo to izjema. Zveza prijateljev mladine Slovenije se je pridružila pobudi Odklopi.net, ki jo je podprlo več kot 14 tisoč posameznikov in organizacij – med njimi Združenje pediatrov, številni ravnatelji osnovnih šol, aktivi staršev, strokovnjaki in drugi. Menimo, da je treba uporabo pametnih telefonov v šolskem okolju omejiti. Predloge smo že posredovali v okviru javne obravnave sprememb Zakona o osnovni šoli, zdaj pa vabimo tudi vas, da poveste svoje mnenje. Kako pomembna je po vašem mnenju uporaba digitalne tehnologije oziroma pametnih telefonov pri učenju? Kje vam koristi in kje ne? Ali je prav, da imate telefone pri sebi tudi med odmori? In – kaj vse bi lahko počeli, če jih takrat ne bi imeli? Veselim se vaših razmišljanj.
Vemo, da je spreminjanje šolskega sistema dolgotrajen proces. A verjamemo, da mora temeljiti na dialogu – ne le med odraslimi, temveč tudi z otroki. Ne zato, ker je to “moderno”, temveč zato, ker imajo otroci pomembne vpoglede, izkušnje in rešitve. In ker bodo prav oni tisti, ki bodo na ramenih nosili prihodnost družbe.«
Po uvodnih nagovorih so mladi parlamentarci v skupinah razpravljali o štirih podtemah znotraj naslovne teme. Pred začetkom glavne razprave so poročevalci skupin predstavili ugotovite mladih.
1. Odnosi in sodelovanje
So odnosi med učenci in učitelji spoštljivi ali jih pogosto prevevajo napetosti, nerazumevanje in strah? Otroci opozarjajo, da je v šolskem prostoru preveč konfliktov, ki ostanejo nenaslovljeni.
Poročevalka skupine Zala: Naša skupina ocenjuje, da so šolski prostori in odnosi v šoli ključni za oblikovanje naše samopodobe in za soočanje s težavami. V šoli poznamo različne vrste odnosov: učenec–učenec, učenec–učitelj, učenci–starši … V zadnjem času opažamo zmanjšanje avtoritete učiteljev. Za to smo navedli več razlogov: učenci se do mlajših učiteljev obnašajo kot do svojih vrstnikov, velik problem so tudi pritiski staršev na učitelje, ki so vedno večji, saj starši velikokrat bolj verjamejo svojih otrokom kot pa učiteljem, ki velikokrat po krivem nastradajo. Vpliv na zmanjšanje avtoritete in spoštovanja učitelja pa ima tudi uporaba informacijske tehnologije, kot so socialna omrežja, mediji itd. Izjemnega pomena je tudi to, da se zna učenec sam pogovoriti z učiteljem, stati za svojimi dejanji in v to ne vpletati staršev. To, kako se učenec obnaša do svojega učitelja, ali je spoštljiv do njega, temelji na vzgoji. Glavni razlog za zmanjševanje avtoritete je primanjkovanje spoštovanja. Mladi parlamentarci so izrazili skrb tudi glede kazni v šoli. Za kaznovanje učitelji največkrat posežejo v vpis v sistem. To ni dovolj. Velikokrat učitelj tudi popusti. Tako se učenec iz svojih navad ničesar ne nauči. Razpravljali smo tudi o tem, v katerih primerih je prijateljski odnos med učiteljem in učencem primeren. Ugotovili smo, da je to včasih prednost, včasih pa privede do favoriziranja. Bolj od prijateljskega odnosa je pomembno vzajemno spoštovanje in empatija. Učitelj mora učencu predstavljati varno osebo, s katero se lahko pogovori in ji zaupa. Za zdravo šolsko okolje in dobro delovanje v šolski skupnosti so izjemnega pomena tudi medvrstniški odnosi. Pomembno je, da starejši spodbujajo mlajše in so drug do drugega spoštljivi. Medsebojna pomoč in sodelovanje sta pomembni za dobro počutje v razredu. Najpomembnejše je, da smo odprti, sprejemamo nove učence, se med seboj podpiramo in spoštujemo.
2. Učne vsebine in šola za življenje
Zakaj se učimo kvadratne enačbe, nihče pa nam ne pove, kako to uporabiti v praksi? Zakaj znamo napisati esej o srednjem veku, ne pa izpolniti obrazca za trajni nalog na banki? Otroci zahtevajo učenje za življenje: več finančne pismenosti, učenja kritičnega mišljenja, komunikacijskih veščin, prve pomoči.
Poročevalka skupine Ana Julija: Razprava je potekala okrog dveh vprašanj: kateri predmeti se osnovnošolcem zdijo najbolj uporabni in katere praktične vsebine bi morali več vključevati v vsakdanji pouk. Udeleženci so izrazili željo po več urah gospodinjstva in etike. Nismo odstranjevali vsebin, temveč smo jih predmetom dodajali in jih dopolnjevali. Med njimi je: ekonomija, finančna pismenost, psihologija, osnove računalništva. Učenci so povedali, da pogrešajo osnove prve pomoči in motorike pri urah športne vzgoje, dekleta so izrazile željo po več kuhanja, fante pa željo po učenju osnovnih veščin uporabe orodja. Delegati si želijo tudi spremembe pri načinu učenja angleščine. Predlagajo več pogovora v angleškem jeziku, saj pri konstantnem učenju slovnice ne vidijo učinkovitosti. Otroci menijo, da bi se šole morale več posvetiti vzgoji in bontonu. Opažajo tudi pomanjkanje empatije, tako med učitelji, kot med učenci. Le te bi se morali učiti drug od drugega. Veliko mladih parlamentarcev se poslužuje tudi prostovoljnega dela, saj pomeni del osebnostne rasti. Želimo si, da bi na vsaki šoli imeli možnost izbrati prostovoljno delo kot nek del šolskih vsebin. Na koncu pa naj pohvalimo – dober primer učenja je Erasmus+, z njim smo učenci zelo zadovoljni in veselimo se novih projektov.
3. Metode in načini učenja/poučevanja
Frontalni pouk mnogi otroci doživljajo kot manj dinamičen način učenja. Zakaj ne bi več raziskovali, ustvarjali, delali v skupinah? Kako naj izgleda učna ura, da bi bilo učenje bolj zanimivo in učinkovito? Ali učitelji dovolj upoštevajo, da se lahko učijo vsak drugače?
Poročevalka skupine Sara: Dotaknili smo se oseb na šoli, ki so nam najbolj všeč in jim najbolj zaupamo. Prišli smo do zaključkov, da so to tiste osebe, ki imajo vrednote: marljivost, poslušnost, spodbudnost, trud, se posvečajo svojim učencem in drugim. Cenimo, če nam dajo učitelji veliko vaj, poskušajo izvajati pouk na drugačen način, izvajajo dopolnilni pouk, iščejo potenciale v nas, izvajajo skupinsko delo. Zato: želimo si več aktivnega pouka; želimo si vedeti dejanski cilj šolske ure; med urami bi radi več ponavljali, da snov bolje razumemo, ker dobimo prevelike količine snovi, potem moramo ogromno delati še doma; menimo, da bi morali predmete in snovi tudi bolj povezovati med sabo. Vključevati bi morali vse učne metode, ker smo si različni, v pouk moramo vključevati več eksperimentalnega dela, več slikovnega gradiva. Želimo si tudi, da bi učitelji spodbujali medvrstniško delo/pomoč. Imeli bi več projektnih del. V pouk bi vkomponirali tudi več tehnologije in imeli bi predmete, ki bi nas učili delati z njo. Opažamo, da se veliko profesorjev s tehnologijo ne znajde! Želimo si tudi, da bi se reformiral študij učiteljev. Želimo si tudi več praktičnih predmetov: prva pomoč, finance … Želimo si manj podatkovnega znanj in več vsebinskega. Posnemajmo dobre prakse šol iz tujine. Opažamo, da se veliko praktičnega pouka konča v nižjih razredih osnovne šole. Želimo si pravičnejši sistem ocenjevanja. Želimo si tudi bolj pravičen sistem za pridobitev statusa, npr. status športnika in status umetnika. Potrebujemo več šole za življenje. Saj se, ko pridemo iz šolskih klopi, ne znajdemo v različnih življenjskih situacijah. Želimo si, da bi se pri oblikovanju reform, ki se tičejo mladih, upoštevalo nas – mlade.
4. Vrednote in odgovornost
Ali je šola prostor, kjer se otroci lahko učijo spoštovanja, solidarnosti in pravičnosti? Ali šolski sistem preveč poudarja ocene in premalo spremlja napredek otrok? Otroci si želijo več vključenosti, več zaupanja in odgovornosti. Ne želijo biti le “naslovniki ukrepov”, ampak soustvarjalci šolskega okolja.
Poročevalec skupine Val: Vprašanje je bilo, katere vrednote so za mlade pomembe in kaj je vloga šole pri tem vprašanju. Kaj morajo bolj vzpodbujat, kje je premalo narejeno in kaj je dobro narejeno. Največ govora je bilo o tem, da je na osnovnih šolah mnogo različnih otrok, ki izhajajo iz različnih okolij, so zelo različne osebnosti, z zelo različnimi vrednostmi. In da je najbolj pomembna vloga šole ravno razvoj strpnosti in sočutja; to je najbolj pomembna točka, na kateri bi se moralo delati več. Strpnost se mora spodbujati znotraj šole. Pomembno je, da smo do svojih vrednot kritični, da ne delujemo čredno in da delujemo s svojo glavo. Menimo, da nam kritičnosti v šoli manjka. Želimo si vzgojo, ki nas bo spodbujala h kritični misli in razmišljanju o vrednotah. Želimo si vzgojo in ne prisilo. Spraševali smo se o solidarnosti, pravičnosti … ugotovili smo, da je spoštovanja govora zelo veliko, opažamo pa, da je težava v tem, da to spoštovanje govora učitelji zahtevajo zase, pogosto pa ga ne izkažejo do učencev in tu pride od zelo slabega zgleda. (Tudi) zaradi tega pešajo odnosi med učitelji in učenci. Menimo, da se učencev pogosto ne tretira kot spoštovanja vrednih oseb. Menimo, da nismo dovolj strpni do drugačnih, da bi nas šola morala pri tem bolj spodbujat in nam dati orodja. V šoli učenci premalo in prepozno govorimo o vrednotah. Menimo, da učitelji ne naredijo dovolj, da bi tisti, ki potrebujejo malo več pozornosti, to pomoč tudi dobili. Želimo si, da bi bilo v šoli več spodbud za lepo vedenje in manj kaznovanja za neprimerno vedenje. Dotaknili smo se tudi tekmovalnosti; menimo, da le ta pogosto odvzame solidarnost in neke tople odnose med učenci. Menimo, da učenci prej odklonijo pomoč sovrstniku, kot pa jo ponudijo.
Ob zaključku zbiranja podpisov v okviru akcije ODKLOPI.NET (Poziv za zakonsko omejitev uporabe zasebnih telefonov in drugih digitalnih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah), ki je trajala od 20. februarja do 31. marca 2025, ugotavljamo, da sta bila dosežena njena glavna cilja:
povečati zavedanje o nevarnostih prekomerne rabe digitalnih in zaslonskih tehnologij pri otrocih in mladih ter
doseči spremembe zakonodaje, s katerimi se omeji uporaba zasebnih telefonov in podobnih elektronskih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Naš javni poziv je podprlo 14.467 ljudi, med njimi tudi mnogi strokovnjaki z različnih področij znanosti ter tudi številne osrednje organizacije in združenja s področij vzgoje, izobraževanja, športa, zdravstva, digitalnih tehnologij itd. Posebej pa nas veseli, da so akcijo ODKLOPI.NET podprli tudi starši.
Izzivi, povezani z digitalnimi tehnologijami, so bili izpostavljeni tudi v medijih in javnih debatah. K začetku spreminjanja zakonodaje je pristopilo pristojno ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki se je zavezalo, da bo pri spremembah zakonodaje upoštevalo mnenje javnosti in stroke, ki se dnevno srečuje z izzivi sodobnih tehnologij.
S peticijo smo tako dosegli spoznanje, da človek ni nujno sam, ko se znajde v tehnološki pasti, in da lahko s skupnim nastopom, sodelovanjem in medsebojno pomočjo, torej kot skupnost, zaščitimo ranljive posameznike in skupine. Sodelujoče v akciji nas hrabri dejstvo, da uporaba sodobnih tehnologij v šolah ne bo samo omejena, temveč tudi spodbujena na način varne in poglobljene uporabe skozi pouk, ki bo otrokom in mladim pomagal razložiti ozadje delovanja sodobnih sopotnikov v digitalnem svetu, torej naprav, s katerimi sobivajo.
Zavedamo se, da zakonske spremembe same po sebi še ne pomenijo razsodnejše uporabe zaslonskih naprav med otroki in mladimi, ki ima pogosto značilnosti zasvojenosti. Izkazalo se je, da smo za soočanje s sodobno tehnologijo odgovorni vsi, ne samo otroci in mladi ter njihovi starši. Zato moramo odnos do digitalnih tehnologij gojiti pri sebi, svojih otrocih in v širši družbi. Omejevanje uporabe naprav v vrtcih in šolah je zato le eden od korakov na poti k razumnejši uporabi tehnoloških pripomočkov.
Pobudniki akcije ODKLOPI.NET se iz srca zahvaljujemo vsem sodelujočim in vsem, ki so nam prisluhnili ter nas slišali. Zavedamo se, da enkratna pobuda še zdaleč ni dovolj za daljnosežne spremembe, je pa prvi korak k razmisleku, kako oblikovati vzgojno-izobraževalni sistem in družinski prostor po meri ljudi. Prepričani smo tudi, da ta pobuda ni zadnja, saj digitalizirana prihodnost ponuja nove izzive za priklop na naprave – in tudi za odklop od njih.
Zavezujemo se, da bomo še naprej dejavno spremljali pripravo rešitev in njihovo ustreznost ter se aktivno vključevali v javne razprave in glasno opozarjali na težave in neodzivnost odgovornih, če bo to potrebno.
Z donacijo desetih digitalnih tablic in letnih naročnin na Astra AI Plus bosta podjetji desetim srednješolcem olajšali učenje matematike, fizike, kemije, angleščine in nemščine.
V zadnjih letih se izobraževalni sektor hitro digitalizira, kar omogoča enostaven dostop do učnih gradiv prek spleta. Učenci lahko zdaj dostopajo do izobraževalnih vsebin kadarkoli in kjerkoli, kar povečuje fleksibilnost učenja. Naslednji korak v smeri demokratizacije znanja je omogočanje dostopa do osebnega tutorstva s pomočjo umetne inteligence. Že dolgo je znano, da je individualno 1-na-1 poučevanje najučinkovitejši način za učenje, saj omogoča prilagoditev specifičnim potrebam posameznega učenca. V preteklosti je bil tak način učenja mnogim nedostopen zaradi visokih stroškov in omejenih virov. Vendar sodobna umetna inteligenca obeta revolucijo na tem področju – z AI tehnologijo je mogoče zagotoviti učinkovitega in cenovno dostopnega inštruktorja vsem učencem, ne glede na njihove finančne zmožnosti ali geografsko lokacijo.
Slovenski podjetji, Astra AI in REBORN, sta združili moči v pobudi, ki bo mladim srednješolcem pomagala premagovati izzive sodobnega izobraževanja. V okviru tega skupnega projekta bo desetim srednješolcem podarjenih 10 digitalnih tablic Samsung Tab A7 lite, hkrati pa bodo prejeli letni dostop do storitve Astra AI Plus – inovativnega AI inštruktorja, ki pomaga pri učenju matematike, fizike, kemije, angleščine in nemščine. Prejemnike paketov bo izbrala Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki že dolgo sodeluje pri podpori mladih in promociji kakovostnega izobraževanja.
Klemen Selakovič, soustanovitelj Astra AI: “Verjamemo, da lahko z AI tehnologijo naredimo osebno tutorstvo dostopno vsem. Ne glede na njihove finančne zmožnosti ali družbeni položaj. Vesel sem, da bomo lahko skupaj z REBORN desetim srednješolcem pomagali pri šolskih obveznostih in upam, da jih bomo navdušili za nadaljnje raziskovanje, kar bo odprlo vrata novim priložnostim ter jim pomagalo uresničiti svoje sanje o uspešni prihodnosti.”
Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije: “Vsaka priložnost, ki mladim omogoča lažji dostop do znanja, je korak v pravo smer. Hvaležni smo podjetjema Astra AI in REBORN za to dragoceno donacijo, ki bo desetim srednješolcem odprla vrata do sodobnih učnih virov in inovativnih pristopov k učenju. Verjamemo, da bo ta podpora mladim pomagala pri premagovanju učnih izzivov ter jih spodbudila k raziskovanju, ustvarjanju in doseganju njihovih ciljev. Izobraževanje je temelj za prihodnost, in prav takšne pobude dokazujejo, da skupaj lahko gradimo bolj dostopno in pravično družbo.”
O Astra AI: je aplikacija za učenje matematike, ki jo uporablja že več kot 80 tisoč slovenskih učencev. Astra AI s pomočjo umetne inteligence učencem omogoča interaktivno in prilagojeno učenje matematike (in drugih predmetov) ter jih vodi na poti do samostojnega reševanja nalog.
O REBORN: Znamka obnovljenih telefonov REBORN v zadnjih letih popularizira krožno ekonomijo na področju mobilnih aparatov, s ponudbo cenovno ugodnih strokovno obnovljenih mobilnikov in tablic z jamstvom v Sloveniji.
Generalna skupščina Združenih narodov je dne 20.11.1989 sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah (KOP). Veljati je začela dne 2.9.1990. Gre za trenutno najširše sprejeto mednarodno konvencijo, ki je hkrati tudi prva mednarodna konvencija s področja človekovih pravic, ki vključuje civilne, politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice. Z namenom preverjanja napredka, ki so ga države pogodbenice dosegle pri uresničevanju KOP, se je ustanovil Odbor za otrokove pravice. Države pogodbenice tako 2 leti po tem, ko za posamezno državo začne veljati KOP, nato vsakih pet let, poročajo o ukrepih, ki so jih sprejele za uveljavitev pravic iz KOP.
Po oddaji poročila države lahko poročajo tudi drugi akterji, med drugim nevladne organizacije. Mreža za otrokove pravice je konec februarja 2025 oddala Alternativno poročilo nevladnih organizacij o uresničevanju KOP v Sloveniji. Pri pripravi so sodelovale nekatere članice mreže ter druge nevladne organizacije, ki niso članice mreže.
Še naprej bomo spremljali proces poročanja in se vanj aktivno vključevali.
Bi radi slišali, kaj o šolskem sistemu menijo otroci sami?
Vabljeni k ogledu prenosa 35. zasedanja Nacionalnega otroškega parlamenta, ki bo v živo na TV3. Mladi parlamentarci iz vse Slovenije bodo razpravljali o perečih vprašanjih današnje šole – od odnosov in učnih metod do tega, kako (ne)pripravljeni se počutijo na življenje.
🗓 Datum prenosa: 7. april 2025 📍 Kje: TV3 Slovenija 🎤 Tema: Šolski sistem
Otroci bodo brez olepšav spregovorili o:
odnosih in sodelovanju v šoli,
življenjsko pomembnih vsebinah, ki jih (ne)učimo,
zastarelih metodah poučevanja ter
vrednotah, odgovornosti in vlogi otrok v šolskem okolju.
📣 Nacionalni otroški parlament ni le enodnevni dogodek. Je glas otrok, je gibanje, je klic k spremembam!
Ne zamudite priložnosti, da jih slišimo, razumemo in vzamemo resno – ker brez poslušanja otrok ni šole za življenje.
Vabimo vas na 35. zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta, ki bo v ponedeljek, 7. aprila 2025, ob 9. uri, v Državnem zboru RS, Šubičeva 4, Ljubljana.
Mladi parlamentarci in parlamentarke bodo v okviru teme ŠOLSKI SISTEM najprej razpravljali v štirih delovnih skupinah (odnosi in sodelovanje; učne vsebine in šola za življenje; metode in načini učenja/poučevanja; vrednote in odgovornost), ob 12. uri pa bodo svoje ugotovitve in razmišljanja predstavili na plenarnem zasedanju.
Dnevni red zasedanja:
9.00-9.20 Začetek zasedanja 35. NOP in uvodna nagovora
9.20-10.30 Razdelitev v skupine in delo v skupinah I. del
10.30–10.50 Odmor
10.50–11.50 Delo v skupinah II. del
12.00-13.50 Plenarni del zasedanja
13.50–14:00 Zaključne misli in skupinsko fotografiranje
Na novinarska vprašanja bodo mladi udeleženci lahko odgovarjali v času odmora ali po zaključku II. dela skupinskega dela.
Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da sporočite svojo prisotnost do nedelje do 20h – lea.ban@zpms.si
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vticnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Ce boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.OkPravna obvestila
