Dogodek v Beogradu je pretresel tako otroke, mladostnike kot njihove starše v regiji. Dejanje s tako nepovratnimi posledicami pušča za seboj mnogo občutkov in vprašanj. Prav je, da se z otroki doma in v šoli pogovorimo o tem dogodku in ob pogovoru prepoznamo morebitne stiske, ki jih naši otroci doživljajo v šoli, doma, na treningih, s sovrstniki ali kjerkoli drugje. Zelo pomembno je, da pri otrocih krepimo empatijo do sovrstnikov, jih naučimo prepoznavanja znakov nasilja in jih opremimo z informacijami, ki jim bodo pri tem v pomoč.
V tem trenutku je ključnega pomena, da v naši sredini naredimo prostor, v katerem si bomo dovolili pogledati in osvetliti naše odzive. Starši ste zagotovo svoje otroke in mladostnike objeli močneje kot po navadi in jim pokazali, kako dragoceni so. Te dni bodimo odrasli še bolj dostopni in razumevajoči, saj nas otroci potrebujejo. Mogoče nam tega ne zmorejo povedati, zato jih opazujmo, poslušajmo in jim bodimo podpora.
Sedaj smo tudi v obdobju, ko se bliža zaključevanje ocen, zato je podpora vseh odraslih, otroku bližnjih oseb, še toliko bolj pomembna. Pomagamo jim lahko raziskati njihove možnosti, saj nekateri tega ne bodo zmogli sami. Odrasli jih lahko spodbujamo in usmerjamo, da se potrudijo in poskusijo.
Za otroke in mladostnike je tudi na TOM telefonu prostor, kjer lahko podelijo vsa vprašanja in dileme, s katerimi se soočajo. Pokličejo nas lahko na brezplačno številko 116 111, pišejo na tom@zpms.si ali nas kontaktirajo preko spletne klepetalnice Tom telefon | Telefon za otroke in mladostnike (e-tom.si).
Dogodka, kot sta včerajšnje beograjsko streljanje in tudi nedavno fizično medvrstniško nasilje v Celju, sta močno opozorilo družbi in odločevalcem za oblikovanje politik do otrok, ki bodo takšne primere onemogočile in vzpostavljale varno okolje za otroke. Morda je čas, da se kot družba od nenehnega medsebojnega tekmovanja vrnemo k sodelovanju in tako poskušamo doseči najboljše rezultate.
17. maja ponovno začenjamo vseslovensko akcijo »Tom potuje, otroke obiskuje« z željo in ciljem, da čim več otrok in pedagoških delavcev, spozna, kako pomemben je pogovor. Osnovne šole se akciji lahko pridružijo s prijavo na tomtelefon@zpms.si.
Pomežik soncu® je program, s katerim želimo pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije čim večjemu številu otrok zagotoviti brezplačne počitnice. Program letos praznuje že 24 let. V lanskem letu smo na počitnice peljali 11.027 otrok, od tega kar 1.339 Pomežikovih otrok popolnoma brezplačno. Številka je velika, vendar je tudi veliko otrok, ki živi pod pragom tveganja revščine.
Osnovni namen humanitarnega programa Pomežik soncu® je omogočiti otrokom, ki izhajajo iz družin v socialni stiski, popolnoma brezplačne, sproščujoče, varne, ustvarjalne in aktivne počitnice. Otroke in mlade vključimo v letovanje skupaj z otroki, ki letujejo samoplačniško.
Pri nas živi 40.000 otrok pod pragom revščine. Ne smemo pozabiti na otroke s posebnimi potrebami, Slovenija sodi v skupino držav EU, kjer je prepoznan največji delež otrok s posebnimi potrebami. V populaciji šoloobveznih otrok prepoznavamo med 8 in 9 % otrok s posebnimi potrebami, ki imajo odločbo o usmeritvi. Ker je skrb zanje spet povezana z višjimi stroški, se tudi tu veliko družin sooča s finančnimi stiskami.
»Poletje je popolno, ko lahko otrok za nekaj dni pobegne iz domačega okolja. Počitnice so za otroke nove pustolovščine, nova prijateljstva in novi spomini za vse večne čase. Vsak otrok si zasluži, da lahko plava od jutra pa do večera, da meče kamenčke v vodo in peče koruzo ob večernem ognju. Te naše male glave si zaslužijo počitnice od vseh skrbi. Naj se smejejo na ves glas vsaj za teh nekaj dni. Zato – stopimo skupaj in omogočimo počitnice čim večjemu številu otrok! Hvala vsem, ki boste pomagali.« pove Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS.
33. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT: DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK IN MLADIH
V torek, 11. aprila, je v veliki dvorani Državnega zbora RS potekalo zasedanje 33. nacionalnega Otroškega parlamenta (NOP) v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). 118 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije je razpravljalo o osrednji temi Duševno zdravje otrok in mladih oz. štirih podtemah: Kaj je duševno zdravje?; Vpliv okolja na moje duševno zdravje; Moji viri pomoči; Spremembe za krepitev mojega razvoja. Mlade parlamentarce so pozdravili in nagovorili: predsednica Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič, predsednik vlade dr. Robert Golob ter predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije ga. Darja Groznik.
V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) opažamo, da se je duševno zdravje otrok slabšalo že pred epidemijo, z epidemijo pa je bil dosežen vrh. Epidemija je močno zaznamovala duševno zdravje družbe kot celote in to so občutili tudi otroci in mladi. Zato ni presenečenje, da so za temo Otroških parlamentov izbrali to pomembno področje, ki se tiče nas vseh, ne le otrok in mladih. Program Otroški parlamenti® letos prinaša prav tisto, za kar se v ZPMS zavzemamo že 70 let – za vključenost otrok in mladih v dogajanje. Že 70 let vztrajamo, da je mlade potrebno poslušati, slišati in upoštevati. Potrebno jih je vključevati v odločitve. Brez dejanskega vključevanja so besede, da so otroci naše največje bogastvo, žal mrtve črke na papirju. Danes so mladi parlamentarci izpostavili mnogo težav, pa tudi rešitev. Naj se sliši glas otrok!
Naj spomnimo, da je leto 2023 tudi slovensko leto duševnega zdravja.
Predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič:»Duševno zdravje v Sloveniji je na splošno premalo naslovljeno in premalo sistemsko urejeno področje, posledice občutijo vse skupine ljudi, še posebej pa mladi, ki se v obdobju odraščanja srečujete še z mnogimi drugimi izzivi. /… / Za vsako težavo, o kateri spregovorite, se vedno najde rešitev. / … / Dolžnost nas odraslih je, da vam mladim prisluhnemo in da vas slišimo ter da vas upoštevamo. Vaše potrebe moramo postaviti v središče oblikovanja naših politik, saj ste naša prihodnost. /… / Predvsem pa vam polagam na srce: bodite zvesti samim sebi in se ukvarjajte s stvarmi, ki vas veselijo. Družite se z ljudmi, ki jim zaupate in se ob njih dobro počutite. Zasledujte svoje cilje ter se trudite za lastno srečo in se na tej poti ne primerjajte z drugimi. To je osnova za vaše dobro duševno zdravje v prihodnosti.«
Predsednica ZPMS Darja Groznik je v nadaljevanju izrazila zadovoljstvo, da v programu Otroški parlamenti® sodeluje večina osnovnih šol v Sloveniji, po lanskoletni poizvedbi kar 86%. Groznikova je povedala, da je izbrana tema resen pokazatelj, kaj otroke skrbi in o čem si želijo več informacij. Izrazila je resno skrb glede slabega duševnega zdravja med mladimi, ki je po njenem mnenju eskaliralo po pandemiji. Darja Groznik: »Vsakič izberete temo vi in izbrana tema je pomemben pokazatelj, kaj vas »žuli«, o čem se želite pogovarjati, o čem želite več informacij. / … / Po podatkih TOM telefona vsako šesto e-sporočilo poroča o težavah v družini, vsako enajsto e-sporočilo je lani vsebovalo samomorilne težnje mladih. To je podatek, ki je zelo zaskrbljujoč. /… / Zavedajmo se vsi skupaj, da duševno zdravje ne sme biti tabu tema – duševno zdravje je enako pomembno kot fizično zdravje. Zato tudi razmišljajte v smeri, da ste s sošolci sodelavci, ne tekmeci, da je pomembno sodelovanje, prijateljstvo, nudenje pomoči, zaupanje, prijaznost. Vse to so tudi vrednote, ki – to pa je naslovljeno na snovatelje šolske reforme – morajo stopiti v ospredje. Po letos izvedenih parlamentih je videti, da vam šola povzroča veliko stresa. Vaši predhodniki so imeli tudi veliko dobrih idej, kako je lahko šola še boljša – gotovo imate take ideje tudi vi. Napotke in predloge smo v imenu vaših predhodnikov predstavili Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Ponavljam, in naslavljam s to pobudo vse, ki bodo vključeni v reformo šolskega sistema: nič brez otrok o otrocih. Poslušajte predloge otrok, mnogi so odlični in hitro izvedljivi.«
Ob zaključku je Groznikova še nagovorila vse osnovne šole, da se prijavijo k akciji »TOM potuje, otroke obiskuje«. Lansko leto, ko smo izvajali akcijo prvič, smo se uspeli približali otrokom in mladostnikom kot še nikoli do sedaj. Sodelovalo je kar 193 osnovnih šol, zato si letos želimo, da se nam pridružijo še preostale šole. Otrokom in mladostnikom želimo predstaviti pomen pogovora, jih seznaniti s TOM telefonom ter jim ga približati kot enega izmed virov pomoči, kadar se znajdejo v stiski ali potrebujejo pogovor. Letošnja akcija bo trajala od 17. maja letos do 17. maja 2024, šole pa se lahko prijavijo do 8. maja na tomtelefon@zpms.si.
V dopoldanskem času so mladi razpravljali v skupinah, v plenarnem delu pa poročali o svojih ugotovitvah in predlogih. V plenarnem delu so se mladim udeležencem pridružili številni gostje, med njimi tudi predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob, ki je z mladimi delil naslednje misli: »Duševna bolezen lahko prizadene kogarkoli, tudi vas, in v tem ni nič sramotnega. Več, kot bomo o tem govorili, bolj bomo destigmatizirali to področje. Mogoče bo zaradi več govorjenja tudi manj bolezni. Sami si lahko pomagamo s športom, z zdravo prehrano. Pomagajte sami sebi in svojim vrstnikom. Kar se tiče družabnih omrežij in sovražnega govora, moramo vsi skupaj stremeti k strpnosti. Svoje prijatelje in okolico razsvetlite z ljubeznijo. Na tak način lahko vi pomagate. Podajte jim roko in vsem bo veliko lažje.«
Ključne ugotovitve po razpravah v skupinah:
Kaj je duševno zdravje?
V tem delu se je k razpravi mladim parlamentarcem pridružil Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je povedal: »Mi se že od začetka našega mandata ukvarjamo s tem, kako destigmatizirati duševno zdravje in kako vam približati ustrezno podporo oz. pomoč. Kako vam, mladim, bistveno hitreje zagotoviti ustrezno strokovno pomoč. Vendar se tukaj srečujemo z eno veliko oviro, to so starši, ki hitro skočijo v zrak, češ, da njihov otrok pa že ni nor in pomoči ne potrebuje. Resnično je pomembno, da telesno zdravje enačimo z duševnim zdravjem. Zato smo tudi razglasili letošnje leto kot leto duševnega zdravja. Prepričani smo, da bo 1. 1. 2024 že bistveno bolje, kot je danes.«
Mladi so v tem delu izpostavili probleme s katerimi se srečujejo: ne znajo poiskati ustrezne pomoči, slaba samopodoba, previsoka pričakovanja okolice, neresni odnosi do kompleksnosti duševnih problemov ter stigmatizacija ljudi z duševnimi problemi. Rešitve, ki jih predlagajo so na več ravneh: na ravni posameznika (ukvarjanje s športom, kulturo, pomoč drugim, ker s tem pomagamo sebi …), na ravni šole (škatlice za anonimna pisanja težav, spodbudne misli na hodnikih šol, ozaveščanje o duševnem zdravju, seminarji za učitelje in učence za izobraževanje v dobre mediatorje za reševanje sporov …), na ravni države (izkoreninjenje pogleda, ki stigmatizira duševne bolezni, lažji dostop do usposobljenih strokovnjakov ter izobraževanje za starše, da lahko lažje pomagajo svojim otrokom).
Vpliv okolja na moje duševno zdravje
Okolje lahko vpliva na duševno zdravje tako pozitivno kot negativno, največji vpliv na duševno zdravje pa ima po njihovem mnenju družina. Pomembno je, da v družini vlada enakopravnost in da starši otroke sprejmejo takšne, kot so. V kolikor pride do nerešljivih težav v domačem okolju, je primeren naslov za reševanje teh težav – terapevt, ki se pogovarja z vsakim članom posebej in nato skupaj. Tudi šola pomembno vpliva na duševno zdravje. Pedagogi morajo bolje razumeti učence in se jim kdaj tudi prilagoditi. Biti učitelj pomeni tudi biti oseba. Učitelji bi morali biti bolje motivirani za svoje delo in bolj spremljati obnašanje/razpoloženje učencev. Če bi bolje razumeli mlade, bi lažje komunicirali z njimi ali zaznali stiske. Mladi menijo, da so učenci, ki nimajo »naziva/statusa« nadarjen učenec, odrinjeni in zapostavljeni. Zapostavljeni so tudi tisti, ki prihajajo iz ruralnega okolja. Na tretje mesto pomembnosti pa so mladi postavili prijateljstvo. V prijateljstvu je pomembno zaupanje. Potrebno je izbirati prave prijatelje in se čim bolj odmikati od socialnih omrežij. Na koncu so izpostavili še samopodobo – zdrava samopodoba je pomembna in ključno je, da se ne primerjamo, temveč sledimo svojim ciljem, ki niso zastavljeni previsoko.
Moji viri pomoči
Po mnenju otrok so viri pomoči lahko negativni (kot distrakcije), po katerih posegamo v trenutkih nemoči, vendar težav ne rešijo. Na drugi strani pa so lahko pozitivni, začasni in trajni viri pomoči. Največkrat ponovljena ideja za rešitev iz stiske je poznavanje samega sebe. Tukaj je pomembna dobra samopodoba, kot temelj duševnega zdravja. Vir pomoči je lahko tudi šola (strokovna služba in učitelji), prijatelji in družina. Še posebej družina ima tisto funkcijo, kjer bi morali otroci imeti možnost povedati vse kar jih teži. Vsak posameznik pa mora najti ravnovesje med vsemi danimi viri. Zato je pomembno poznavanje samega sebe.
V razpravi je sodelovala tudi Melani Mekicar, ambasadorka duševnega zdravja na Ministrstvu za zdravje: »Včasih nam ne morejo pomagati ne učitelji, ne starši. Zato se mi zdi, da pozitivna samopodoba izhaja iz klime v razredu, med vrstniki. Dobri odnosi z vrstniki so res ključni za zdrav duševni razvoj, vi se morate znati med sabo pogovarjati in skrbeti za to, da se ne »uničujete« med sabo, pač pa podpirate, vi morate držati skupaj.«
Spremembe za krepitev mojega razvoja
Razmišljanja in sklepi na tem področju so bila, da je v šolah preveč sedenja in da mladi nimajo dovolj prostora ne za gibanje, ne za druženje, oboje pa bistveno vpliva na zmanjševanje stresa. Mladi predlagajo napovedano ocenjevanje, ki prav tako ne povzroča toliko stresa, kot napovedano preverjanje znanja. Ta novonastali čas pa bi usmerili v učenje timskega dela, govorništva … Slišati je bilo, da so svetovalne službe težko dosegljive (preobremenjene), razredniki pa ne znajo pomagati otrokom, zato si želijo več svetovalnih delavcev ali drugih strokovnih služb ter opolnomočiti učitelje za delo z mladimi. Mladi si želijo tudi dodatno izobraževanje, kako pomagati vrstnikom v stiski ter kako prepoznati simptome duševnih stisk, svojih ali drugih.
Tema 34. nacionalnega Otroškega parlamentav prihodnjem letu ostaja enaka: Duševno zdravje otrok in mladih.
Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS)
Foto za Zvezo prijateljev mladine Slovenije: Anže Krže.
Oseba bo zaposlena za delo na programu Nacionalna mreža TOM (telefon za otroke in mladostnike) predvidoma od 1. 5. 2023 dalje.
Vrsta zaposlitve: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja, polni delovni čas, 3 mesece poskusnega dela
Delovne obveznosti:
priprava in organizacija izobraževanj za svetovalce,
priprava projektov za kandidiranje na javnih razpisih
priprava terminskih poročil za financerje programa,
priprava letnega poročila in letnega plana,
sodelovanje na timskih sestankih; sodelovanje na sestankih NM TOM,
sodelovanje z institucijami s področja socialnega varstva in dela z mladimi,
udeležba, sodelovanje, koordinacija, organizacija ter vsebinska priprava na področju mednarodnega sodelovanja,
priprava, organizacija in izvedba zunanjih dogodkov,
skrb za promocijske materiale,
koordinacija promocijskih aktivnosti,
urejanje spletne strani in socialnih omrežij,
druga dela po nalogu nadrejenega.
Pogoji za prijavo:
VII. stopnja izobrazbe (smer socialno delo in svetovanje, psihosocialno svetovanje, psihologija), oz. strokovna izobrazba po 69. členu ZSV,
opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva,
najmanj 1 leto ustreznih delovnih izkušenj,
aktivno znanje slovenskega jezika,
dobro znanje angleškega jezika,
dobro poznavanje računalniških orodij za urejanje in obdelavo podatkov,
vozniški izpit B kategorije.
Od kandidatov se pričakuje visoka stopnja organiziranja lastnega dela in natančnost pri delu. Pripravljenost na delo z ljudmi, na timsko delo in proaktiven odnos pri reševanju izzivov.
Zaželena so specialna znanja s področja otrok in mladostnikov.
Prijavi priložite:
življenjepis,
dokazila o izpolnjevanju pogojev in morebitne reference (potrdilo o doseženi izobrazbi, dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu, navedba delovnih izkušenj, ipd.)
Prispevek ZPMS za Javno predstavitev mnenj o vzgoji in izobraževanju v luči že potekajoče kulikularne prenove, priprave nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje ter priprave zakonodajnih sprememb. Prispevek za Odbor za izobraževanje, znanost in mladino je pripravila Petra Zega, strok. sodelavka ZPMS in vodja programa Otroški parlamenti
v zadnjem času v Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) spremljamo (predvsem preko medijev) načrtovanje šolske reforme. Kot nevladni sektor in kot organizacija, ki se ukvarja z otroki, na dogodke oz. posvete v zvezi z reformo nismo vabljeni. Slišati je, da so načrti za reformo v pripravi že dlje časa, da so bile že narejene nekatere analize, ki jih strokovna javnost gotovo pozna. S širšo javnostjo informacije niso bile deljene. Zaskrbljujoče je, ker je časovnica reforme znana, vsebina pa ne. Časovnica narekuje hitro pripravo reforme, v roku enega leta. Hitenje pa običajno ne prinese najboljših in premišljenih rezultatov.
Zveza prijateljev mladine Slovenije se skozi svoje aktivnosti in programe trudi vključevati otroke, jih slišati in upoštevati. Gotovo ste že slišali za izraz participacija – to pomeni vključenost, aktivno sodelovanje. In gotovo ste že slišali za program Otroški parlamenti®, ki v letošnjem šolskem letu poteka že 33. leto zapored. Vanj so vključeni otroci, osnovnošolci, ki vsako leto sami izberejo temo, o kateri se želijo pogovarjati. Letos je to Duševno zdravje otrok in mladih. Po do sedaj izvedenih regijskih parlamentih je že jasno, da je šola velik stresor za otroke in da pomembno vpliva na njihovo duševno zdravje. Tudi učitelji opažajo porast stisk otrok, še posebej čustveno-vedenjskih motenj, za reševanje katerih niso ustrezno usposobljeni.
Vsakokratni izbor osrednje teme Otroških parlamentov je pomemben pokazatelj, kaj otroke »žuli«, o čem se želijo pogovarjati in o čem želijo več informacij. S tem vam želim sporočiti, da so otroci v letih do sedaj razpravljali že tudi o temah, povezanih s šolo in šolstvom, npr. Otrokom prijazno šolo (1992), Naše mnenje o devetletki (2006), Izobraževanje in poklicna orientacija (2014), Šolstvo in šolski sistem (2017 in 2018) in Moja poklicna prihodnost (2019-2021). To pomeni, da sami zaznavajo izzive in imajo tudi predloge. In do sedaj še niso bili vključeni v noben načrt prenove vzgoje in izobraževanja. Zato mi dovolite, da na tem mestu navedem le nekatere njihove predloge, za katere menimo, da bi bilo smiselno o njih razmisliti in jih upoštevati:
Del obvezne vsebine v osnovni šoli bi moralo biti tudi učenje o prvi pomoči, osnovah bontona, retoriki, upravljanju osebnih financ (finančna pismenost), ekoloških temah, trajnostnem razvoju, itd. Potrebujemo več znanj za življenje in ne le kopičenje informacij, več praktičnih in življenjskih vsebin (težko povezujemo učno snov s praktičnim življenjem).
Pričakujemo več medpredmetnega povezovanja, združevanja podobnih vsebin različnih predmetov.
Ugotavljamo, da je v učnem načrtu preveč snovi, kar pomeni, da ne moremo predelati vsega do konca šolskega leta.
Več razrednih ur. Primarni cilj bi morala biti vzpostavitev dobrega odnosa med učitelji in učenci ter graditev dobrih medsebojnih odnosov.
Vzpostaviti moramo večje spoštovanje med učenci, učitelji in delavci šole.
Želimo si, da bi nas vsi učitelji v šoli obravnavali enakopravneje in pravičneje.
Potrebujemo več poklicnega usmerjanja (ne samo v 9. razredu), spoznavanje poklicev na delovnem mestu, več obiskov podjetij, lokalnih kmetij in obrtnikov ter karierne dneve za boljše informiranje otrok o izobraževanju.
Predlagamo ukinitev ocenjevanja pri predmetih športna vzgoja, glasbena in likovna umetnost ter uporabo pisnih ocen (manj uspešno, uspešno, zelo uspešno). Ti predmeti naj ne vplivajo na vpis v srednjo šolo.
Pri pouku naj učitelji uporabljajo zanimivejše metode in oblike pouka ter upoštevajo vse stile učenja, tudi vizualni, slušni ali gibalni način, igre, delo v skupinah.
Predlagamo alternativne metode učenja: učilnice na prostem in učenje v naravi, medvrstniške predstavitve in debate, učenje s pomočjo filmov, slikovne primere, terensko in projektno delo, uporaba konkretnega materiala, več samostojnega in skupinskega dela učencev in manj frontalnega pouka, kjer so učenci le poslušalci.
To je le nekaj primerov predlogov otrok. V kolikor imate voljo in interes po več informacijah, si lahko ogledate zbornik o uresničevanju pravice otrok do participacije z naslovom Državljani prihodnosti, ki je bil izdan ob 30-letnici Otroških parlamentov in v 2. delu navaja ugotovitve in predloge otrok tudi z drugih področij. Dostopen je na povezavi
Omeniti velja tudi projekt Naše mnenje šteje, v katerega so bili vključeni otroci od 13. do 17. leta starosti. Osrednja tema projekta je bila participacija otrok – na 4 področjih: na področju šolstva, zdravstva, v sodnih in upravnih postopkih ter v lokalnih skupnostih. Ključni 3 predlogi otrok na področju šolstva so bili: enakovredna obravnava učencev, zanimivejše poučevanje ter razporejeno ocenjevanje. Vsi predlogi so zapisani v Beli knjigi ZPMS o uresničevanju pravice otrok do participacije: https://www.zpms.si/wp-content/uploads/2022/09/Bela-knjiga-o-uresnicevanju-pravice-otrok-do-participacije2022.pdf
Ob vsem tem ne gre pozabiti na otroke s posebnimi potrebami. Tudi oni so del vzgoje in izobraževanja, vendar se jih ne omenja. Število otrok s primanjkljaji narašča. Kako bo potekal ta del reforme šolskega sistema? Šolske reforme v EU se dogajajo zaradi povečanega števila otrok s posebnimi potrebami in otrok priseljencev. Država naj prednostno poskrbi za veljavne oblike krajših izobraževanj za profile, ki vstopajo v šolski sistem brez osnovnih pedagoških znanj in kompetenc (spremljevalci, asistenti, itd.). V luči naštetega bi bilo smiselno razmisliti tudi o spremembah oz. ponudbi novih programov na področnih fakultetah.
Za zaključek:
Otroci in učitelji so tisti, katerih se bodo spremembe najbolj dotikale, živeli jih bodo vsakodnevno v šoli. In bili so malo ali nič povprašani, kaj oni menijo oz. kako oni vidijo stvari. Seveda je to težko, če ne vemo povsem, o kakšnih spremembah je govora. O digitalizaciji? Kaj to pomeni? Digitalizacija
učbenikov in delovnih zvezkov, digitalizacija učnega okolja? Digitalizacija je do neke mere nujna v času, v katerem živimo, vendar moramo biti pozorni, kdaj ni več v korist otrok. Kot pravi dr. Mirjana Ule v intervjuju v Objektivu 11. 3. 2023, se je z digitalizacijo porušila socialna podpora vrstnikov, vrstniki so postali tekmeci, namesto da bi bili sodelavci. S trditvijo se popolnoma strinjamo in na to velja biti pozoren pri prenovi šolskega sistema.
Ne pozabimo pa obdobja epidemije: otroci so se »čez noč« znašli v povsem novi situaciji, med štirimi stenami doma. Šolanje in vse dejavnosti so bile osredinjene na računalnik in telefon. Kaj je to pomenilo za družine iz socialno šibkejših okolij? Prenekatere niso imele računalnika ali pa je bil v družini le eden, v nekaterih okoljih je bila težava dostopnost do interneta – otroci niso imeli možnosti slediti pouku in dostopati do šolskih gradiv. Kaj pomeni digitalizacija za te družine? Se bodo glede na družinske prihodke lahko »digitalizirale«? Bo reforma ustvarjala še več razlik med otroki, med tistimi, ki jim je digitalizacija dostopna zaradi solidnega finančnega stanja družine in tistimi, katerih starši digitalizaciji finančno ne morejo slediti?
Na pripravljavce reforme naslavljam pobudo, da po načelu »nič brez nas o nas« oz. »nič brez otrok o otrocih« vključite otroke v načrtovanje reforme. Seveda to zahteva dodatni napor, angažma, da se kompleksni strokovni jezik prevede v otrokom prijazen in razumljiv jezik. Da vedo, o čem teče beseda. V kolikor pri tem potrebujete pomoč, vam bomo z veseljem pomagali.
Petra Zega,
strok. sodelavka ZPMS in vodja programa Otroški parlamenti®
Danes smo v sklopu projekta Climate Of Change izvedli dogodek na temo podnebnih sprememb za učenke in učence 8. razredov Osnovne šole Julija Dalmatina Krško z naslovom PODNEBNE SPREMEMBE – VPLIV NA KAKOVOST ŽIVLJENJA PREBIVALCEV MORJA IN KOPNEGA.
Eno izmed sporočil projekta Climate Of Change se glasi: okoljska kriza je tudi družbena kriza. Ljudje in okolje smo neločljivo povezani med seboj, zato imajo razmere v okolju vedno vpliv na razmere v družbi. Otroci so dobili vpogled v razsežnost posledic podnebnih sprememb.
V sodelovanju z društvom Morigenos – slovenskim društvom za morske sesalce smo jim s pomočjo najzanimivejših prebivalcev slovenskega morja – delfinov predstavili vpliv podnebnih sprememb na morje in pomen morja pri blaženju podnebnih sprememb. V drugem delu dogodka pa smo se posvetili družbenim posledicam podnebnih sprememb, ki so še vedno precej spregledane. Ugotovili smo, da bolj, kot je človeštvo postajalo razvito, bolj se je odmikalo od narave in pričelo pretirano izkoriščati naravne vire. Dejstvo pa je, da narava bo obstajala tudi brez človeka, človek brez narave pa tega ni sposoben. Skupaj z otroki smo iskali načine, kako lahko vsak od nas kot posameznik in vsi skupaj kot družba prispevamo k blaženju podnebnih sprememb ter kako se bomo nanje prilagodili. Mladi so aktivno sodelovali in podali zanimive predloge in rešitve.
Prejšnji teden pa smo na isto tematiko izvedli tudi usposabljanje za učitelje in učiteljice osnovnih in srednjih šol, ki so predavanje spremljali v velikim zanimanjem in se strinjali, da moramo še več pozornosti nameniti ozaveščanju vseh generacij o ukrepih za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanju nanje s ključnimi sporočili:
• potreben je odmik od potrošniško naravnanega, v nenehno gospodarsko rast usmerjenega družbenega razvoja in individualizma;
• vzpostaviti nov sistem vrednot, ki bo upošteval načelo trajnosti v okoljskem, ekonomskem in socialnem smislu;
• povečevanje odpornosti proti zaznanim ali pričakovanim vplivom podnebnih sprememb oz. prilagajanje, pri čemer gre poziv h globalnemu ukrepanju, saj bodo za to potrebna finančna sredstva (npr. načini pridelave hrane, shranjevanje pitne vode, zaščita pred popravami, skrb za zdravje)
Na povabilo Smučarske zveze Slovenije smo v četrtek, 30. marca, skupaj z Zvezo prijateljev Ljubljana Moste – Polje, v Planico pripeljali 500 otrok iz Cele Slovenije. Za otroke je bil to poseben dan, poln pozitivnih občutkov, posebej za njih pa je bil pripravljen tudi glasbeni program – na velikem odru so nastopili: Eva Boto & Band, Nipke in Challe Salle. Zadovoljstvo otrok je bilo neprecenljivo.
V Planico smo otroke pripeljali z desetimi avtobusi. 500 otrokom je bil omogočen ogled smučarskih poletov naših junakov, srečanje z njimi, pozdravila jih je tudi maskota VITA. Avtobusi so se odpravili na pot iz Vuzenice, Velenja, Novega mesta, Cerknega in Idrije, Sevnice, Ljubljane, Šentjurja, Ptuja, Ajdovščine in Metlike.
Zelo smo veseli in ponosni, da nam je uspel tako lep enodnevni projekt. Otrokom smo omogočili čudovito izkušnjo, hkrati pa jim dali vedeti, da je šport nekaj čudovitega in tudi pomembnega.. Verjamemo, da smo otrokom dodali še nekaj več zagona za športno udejstvovanje na katerem koli področju.
Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je vsak prebivalec Slovenije v letu 2021 zavrgel povprečno 68 kg hrane. Tako je v letu 2021 nastalo kar 143.254 ton odpadne hrane, od tega več kot 50 % v gospodinjstvih.
Partnerji Slovenskega dne brez zavržene hrane, Lidl Slovenija, program Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, TAM-TAM, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Etri skupina z Mini tovarno, verjamemo, da lahko s sodelovanjem in ozaveščanjem te številke zmanjšamo. K obeležitvi tega dne zato vabimo celotno slovensko družbo – posameznike, družine, občine, vladne in nevladne organizacije, izobraževalne ustanove ter vse tiste, ki se zavedajo, da hrana nikakor ni in ne sme biti odpadek. Da bi to lahko dosegli, moramo seči širše in k ukrepanju aktivno vključiti tudi splošno in strokovno javnost ter državo. S skupno akcijo ozaveščanja ljudi, ki spodbuja spremembo glede odnosa do hrane, ter aktivnim sodelovanjem politike in gospodarstva lahko zavržke hrane zajezimo ali in v največji možni meri odpravimo.
Vabimo vas, da izrazite podporo Slovenskemu dnevu brez zavržene hrane.
Tudi letos ga bomo obeležili v ponedeljek, 24. aprila 2023.
Vabimo tudi vas, da se nam s svojimi aktivnostmi pridružite v prizadevanju, da v javnosti nagovorimo problematiko zavržene hrane ter poskrbimo, da se bodo v prihodnje te količine zmanjševale.
Že vnaprej se vam zahvaljujemo za vašo podporo, ki bi pomenila neprecenljivo dodano vrednost pri ozaveščanju o tej pomembni tematiki. Skupaj lahko pripomoremo k ustvarjanju boljšega sveta.
Danes, 25. marca 2023 je zasedala 47. skupščina Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Med drugim je bilo za nov štiri letni mandat izvoljenih 12 novih članov/ic Upravnega odbora ZPMS, pet članov/ic Nadzornega odbora ZPMS in pet članov/ic Častnega razsodišča ZPMS.
Kot uvod v srečanje so se predstavile kandidatke za nove Članice ZPMS in sicer DPM Pesnica, DPM Med bloki in DPM Leskovec. Skupščina je vse kandidatke potrdila v članstvo v ZPMS, ki tako združuje 113 Članic iz cele Slovenije.
Sledila je poglobljena razprava o finančnem in vsebinskem poročilu delovanja ZPMS za leto 2022, o poročilu Nadzornega odbora ZPMS in Častnega razsodišča ZPMS za leto 2022. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. Obravnavan in sprejet je bil tudi program dela in finančni načrt ZPMS za leti 2023/24. Ker je Skupščina ZPMS v lanskem letu sprejela nov Statut ZPMS, je Skupščina ZPMS danes sprejela usklajene poslovnike o delu vseh treh organov ZPMS.
Sledila je izvolitev članov Upravnega in Nadzornega odbora ZPMS in Častnega razsodišča ZPMS. Člani Upravnega odbora ZPMS so postali: Jelka Jelovšek Srebot, Tjaša Sušin, Manca Perko, Cvetka Vereš, Bojana Špegel, Katja Šribar, Zlatko Avbar, mag. Maja Krajnc Ružič, Urška Vrtačnik, Iva Devetak, Pavla Peterle Udovič in Ljuba Miljušević; Nadzornega odbora ZPMS: Ivanka Černelič Jurečič, Aleš Urek, mag. Rosvita Svenšek, Nace Breitenberger in Alenka Muc; Častnega razsodišča ZPMS pa: Dušan Jager, Vida Ban, Stanka Damjan, Zdenka Šturm in Liana Kalčina Srhoj.
Ob koncu je bil sprejet še Pravilnik o celostni grafični podobi ZPMS.
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vticnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Ce boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.OkPravna obvestila
