Ljubljana, 10. februar 2020: Avstrijska veleposlanica, mag. Sigrid Berka, in predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu, dekan Ivan Olip, sta danes dopoldne v prostorih Trubarjeve hiše literature v Ljubljani ob prisotnosti ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Jožefa Česnika, župana občine Mežica Dušana Krebla in podžupana občine Kidričevo Bogdana Potočnika desetim nevladnim in neprofitnim ustanovam v Sloveniji ter Osrednji knjižnici Slovencev na Hrvaškem v Karlovcu podarila pester izbor knjig slovenskih in avstrijskih avtoric in avtorjev. Knjige v skupni vrednosti 50.000 evrov so prejele organizacije, ki so dejavne na socialnem, kulturnem ali izobraževalnem področju. Podarjene knjige bodo že v prihodnjih dneh našle pot do svojih bodočih bralcev v Sloveniji in ponovno tudi do slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem. Kulturni del dogodka so oblikovali učenci in učenke Osnovne šole Franja Goloba iz Prevalj.

Veleposlanica Sigrid Berka je v priložnostnem govoru poudarila izreden pomen branja knjig. Da je to veselje pristno, sem se lahko v preteklih letih prepričala tudi sama, ko sem se udeležila izročitve knjig na primer v Mežici, Sevnici in Radovljici, je dejala veleposlanica. Ob tem je veleposlanica izpostavila, da bo akcija, za katero finančna sredstva zagotavlja Urad zveznega kanclerja na Dunaju, leta 2021 praznovala že svoj 20. rojstni dan.

Dekan Ivan Olip je poudaril, da je tokrat težišče na koroški regiji, saj smo ravno lani obhajali 100-letnico nasilne preselitve Mohorjeve družbe iz Celovca na Prevalje. Ponosni smo, da lahko MD v Celovcu s to akcijo še naprej izpolnjuje svoje poslanstvo utrjevanja slovenskega jezika in ohranjanja kulture.

V letošnji akciji bo podarjenih preko 2.000 izvodov najrazličnejših knjig, tako da lahko vsak bralec najde kaj zanimivega zase. Podarjene knjige bralcem pomagajo pri spoznavanju novega in drugačnega. Hkrati so knjige tudi spodbuda za branje in prispevajo h krepitvi kulture branja. Knjižni paket so v obliki bona tokrat prejeli: ZPMS – Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zavod NAZAJ NA KONJA – Družinski center Kidričevo, Slovenska karitas, Osnovna šola Janka Kersnika Brdo – Podružnična šola Krašnja, Osnovna šola Mežica, Osnovna šola Franja Goloba Prevalje, Krajevna skupnost Šentanel, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem (Enota Mežica), Internacionalno društvo Most svobode – Freiheitsbrücke – Freedombridge Maribor, Gradska knjižnica Ivan Goran Kovačić – Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem, Društvo Kočevarjev staroselcev/Gottscheer Altsiedler Verein.

V akciji, ki ob sodelovanju Republike Avstrije – Urada zveznega kanclerja in Mohorjeve družbe v Celovcu poteka že vse od leta 2002, je bilo doslej različnim slovenskim nevladnim organizacijam in ustanovam podarjenih preko 53.000 izvodov knjig. Prejemniki so nevladne organizacije, ki delujejo na področju Republike Slovenije, a tudi različna slovenska društva zunaj meja Slovenije. Akcija Podarimo knjige tako podpira širjenje slovenske knjige kot pomembne kulturne dobrine.

29. januarja je na Ministrstvu za zunanje zadeve potekala okrogla miza “Slovenija za otrokove pravice – Kako lahko izboljšamo položaj otrok v svetu” namenjena je bila predstavitvi mednarodnega delovanja različnih slovenskih deležnikov na področju otrokovih pravic.

Eden od govornikov je bil podpredsednik ZPMS Uroš Brezovšek. Izpostavil je nekatera pereča področja otrokovih pravic, s katerimi se soočamo v Sloveniji. Poleg revščine otrok in ranljivih skupin (otroci Romi in migranti), na sistemski ravni Slovenija že od leta 2016 nima Programa za otroke, nimamo samostojnega varuha za otrokove pravice in država še vedno zamuja s pripravo poročila za Odbor za otrokove pravice pri OZN.

Omenil je Konferenco ZPMS o participaciji otrok, z naslovom Državljani prihodnosti, ki je potekala v novembru in je bila s strani mednarodne mreže za otroke Eurochild prepoznana kot zgled za druge države. Na dogodku je bilo podpisano pismo o sodelovanju na področju participacije otrok med MIZŠ, MDDSZ, ZPMS in Nacionalnim odborom za otroške parlamente. Otroci sami pa so izpostavili, da se ne počutijo slišane in so pogosto le dekoracija na dogodkih.

Dodal je, da čeprav vsi radi govorimo o participaciji otrok in se država rada pohvali z Otroškim parlamentom®, ki ga samostojno izvaja Zveza prijateljev mladine Slovenije že 30 let, še vedno nima zagotovljenih finančnih sredstev s strani države.

Izpostavil je še mednarodno delovanje TOM telefona® v organizaciji Child Helpline International, ki povezuje 178 članic – telefonov za pomoč otrokom v stiski iz 146 držav. TOM telefon® je vključen tudi v  Insafe, ki je evropsko omrežje, zadolženo za koordinacijo aktivnosti s področja osveščanja javnosti glede varne rabe interneta in mobilnih naprav. V omrežje so vključene posamezne nacionalne točke osveščanja, vključno s slovensko (Center ta varnejši internet Slovenija, katerega del je TOM telefon®).

Foto vir: Spletna stran MZZ

Konec novembra, 27. 11. 2019, smo v Ljubljani organizirali konferenco o participaciji otrok z naslovom Državljani prihodnosti. Konferenco smo pripravili ob 30. obletnici Konvencije o otrokovih pravicah in ob 30-letnici programa Otroški parlamenti®. Zbralo se je kar 200 udeležencev iz se Slovenije, od tega 150 mladih, starih od 13 do 17 let.

Dogodek je bil razdeljen na tri dele, vsak od teh delov pa je vključeval tudi dialog med mladimi udeleženci ter dialog z odločevalci. V prvem delu smo prisluhnili zanimivima predavanjema dr. Sonje Rutar in Liane Kalčina o participaciji in o otroških parlamentih kot obliki uveljavljanja pravice otrok do svobode izražanja in sodelovanja. V drugem delu smo gostili gostje iz tujine, iz organizacije Eurochild in bolgarske nacionalne mreže za otroke. V zadnjem delu konference pa smo se osredotočili na dolgoročni cilj: pripravo usklajenih strateških usmeritev za krepitev participacije otrok. Za dosego tega dolgoročnega cilja so pristojni podpisali pismo o sodelovanju na področju participacije otrok. Ključna sporočila konference so bila: »Mi participiramo, a nismo slišani«, »Tvoje mnenje šteje«, »Participacija vodi v okolje, kjer bomo lahko bolj slišani in bolj vključeni in tako tudi bolj odgovorni«, »Mi smo »orožje« in lahko uporabimo sebe, da spremenimo svet«.

Konferenco smo izvedli s finančno podporo programa Erasmus+ ter z delnim sofinanciranjem organizacije Eurochild; partner dogodka je Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana.