25Okt

IZJAVA ZA JAVNOST

25. oktobra, 2017By 0 comment

V Zvezi prijateljev mladine Slovenije pozdravljamo prizadevanja vseh, ki si želijo razrešiti zaplet, povezan z organizacijo sistematskih pregledov za otroke.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za zdravje pozivamo, naj se v dialogu s strokovnjaki in predstavniki staršev čimprej dogovorita, kako bo sodelovanje med šolami in zdravstvenimi domovi potekalo v prihodnje.

Pri tem naj imajo pred očmi dobrobit vseh otrok in dejstvo, da je osnovna šola v državi obvezna za vse otroke. Je tako rekoč edina ustanova, ki doseže vse otroke.

Iz besed predstavnika ministrstva Gregorja Mohorčiča, direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, ki jih je izrekel v oddaji 24 ur zvečer, je bilo mogoče razbrati, da ministrstvo pritrjuje razmišljanju ravnatelja Osnovne šole Prebold. Po njegovih besedah so se časi spremenili. Nekateri starši pač ne želijo, da njihove otroke na sistematske preglede vodijo učitelji, ampak bi to raje počeli sami.

Tako razmišljanje staršev razumemo in ozaveščeni starši bodo verjetno za obisk zdravnika poskrbeli.
A iz preteklosti so znani tudi primeri, ko starši otrok niso vodili na redne sistematske preglede niti v prvih letih starosti, zato so ti otroci izpadli iz sistema. In znani so primeri, ko so otroci zaradi neprimernega ravnanja staršev umrli.

Res je tudi, kot je dejal Gregor Mohorčič, da nekateri otroci ostanejo doma, ko gredo njihovi vrstniki s šolo na sistematske preglede. A učitelji so poleg staršev edini odrasli, ki vsakodnevno prihajajo v stik z otroki, in lahko, če so pozorni, tudi mimo sistematskih pregledov zaznajo, v kakšnih razmerah živijo.
V Zvezi prijateljev mladine Slovenije upamo, da bodo pristojni pri končni odločitvi upoštevali, kaj je dobro za otroke, in ne, kaj je najlažje za odrasle. Starši morajo prevzeti odgovornost za zdravje svojih otrok, toda nekateri starši tega nikoli ne bodo storili. Naj zato trpijo otroci?

Naloga družbe oziroma države je, da s svojimi programi in organizacijami poskrbi tudi za tiste otroke, ki nimajo svojega glasu.

Dr. Sonja Merljak Zdovc                                                                                              Darja Groznik,
Predsednica Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS                    Predsednica ZPMS

Več
23Okt

IZJAVA ZA JAVNOST

23. oktobra, 2017By 0 comment
V Zvezi prijateljev mladine Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo razkritje informacije, da na eni od šol ne želijo več učencev peljati na sistematske zdravstvene preglede.

Razlog za tako samovoljno odločitev ni v želji staršev, ki bi otroke denimo raje sami odpeljali na pregled k izbranemu zdravniku, ampak v odločitvi ravnatelja, ki ga je zmotil odnos zdravnikov. »V zdravstvenih domovih so razmere neurejene. Več kot petindvajset otrok je stisnjenih v čakalnici in seveda se pojavi tudi hrup. Kar je zdravnike spet motilo in so učiteljem očitali, da otrok ne morejo umiriti,« je povedal za časopis Delo.

Po ravnateljevih besedah je bila težava tudi, da nekateri starši niso dovolili cepljenj, nekaterih otrok pa sploh ni bilo na sistematske preglede, a to bi morali reševati drugače, ne z ukinitvijo sistematskih pregledov za vse.
Sistematski pregledi učencev v Sloveniji so primer dobre prakse, s katerim država poskrbi tudi za tiste otroke, za katere starši sami morda ne bi. Ne moremo si namreč zatiskati oči pred dejstvom, da so otroci še najbolj enakopravni v šoli, saj imajo vsaj tam na voljo enake minimalne storitve in standarde, kot jih imajo vsi drugi otroci.

Obenem s sistematskimi pregledi raziskovalci dobijo potrebne podatke za načrtovanje in usmerjanje zdravstvenih politik. Brez podatkov iz sistematičnih raziskav, ki so posledica sodelovanja med šolstvom in zdravstvom, bi bržkone težje prišli do informacij o tem, kako se spreminjajo trend debelosti zaradi pretirane zasedenosti.

Samovoljno rušenje utečenih dobrih praks denimo zato, ker ni podlage v pravilniku ali zakonu, ali zgolj zato, ker posameznikom ni všeč, da je šola, kot poudarja ravnatelj omenjene šole, starše »preveč spustila v šolo in si kar vzamejo besedo. Starši imajo obveznosti in veliko izgovorov«, ima lahko širše in dolgoročne posledice, kot bi bila recimo ta, da morajo starši vzeti dopust, da odpeljejo otroka na sistematski pregled.
Tudi sistem obveznega osnovnega zdravstvenega zavarovanja izhaja iz razmisleka, da mora včasih država poskrbeti za državljane, tudi kadar državljani tega morda ne želijo. Izkušnje iz ZDA, kjer veliko državljanov nima osnovnega zdravstvenega zavarovanja in s tem dostopa do zdravnika, kažejo, da je to pomembno in potrebno.

Pozivamo to konkretno šolo in tudi vse ostale šole, ki mogoče razmišljajo o enaki odločitvi, da se zavedajo pomembnosti sistematskih pregledov otrok in da ne spreminjajo dosedanjih praks.

 

dr. Sonja Merljak Zdovc                                                                                Darja Groznik
Predsednica Nacionalnega odbora                                                                 Predsednica ZPMS
za otrokove pravice pri ZPMS
Več
19Okt

Odgovori kandidatov/kandidatk za predsednika/co Republike Slovenije

19. oktobra, 2017By 0 comment

Predsedniške kandidate/ke smo prosili, naj na vprašanja odgovorijo kratko in jedrnato, v nekaj povedih in na način, ki bo razumljiv otrokom in mladostnikom. Vprašanja so vsi/e predsedniški kandidati/ke prejeli v ponedeljek, 2. oktobra 2017, za posredovanje odgovorov pa so imeli čas do petka, 6. oktobra 2017.

Od danes, 16. oktobra 2017, do četrtka, 19. oktobra 2017, bomo na Facebook strani ZPMS in na naši spletni strani vsak dan predstavili odgovore dveh predsedniških kandidatov/kandidatk, ki si bodo sledili po abecednem redu.

1. SUZANA LARA KRAUSE

Odgovori predsedniške kandidatke Suzane Lare Krause na vprašanja Zveze prijateljev mladine Slovenije. Odgovore smo prejeli 4. oktobra 2017.

1. Mladostniki vidijo v Evropi širše možnosti za izobraževanje, nadaljevanje študija in kasnejšo zaposlitev. Kaj menite, da v Sloveniji manjka, da bi mladostniki te prednosti videli doma?

Sloveniji moramo vrniti prihodnost. Ključen člen prihodnosti so mladi. Mladim moramo zagotoviti izobraževanje, ki bo usklajeno z gospodarstvom in novimi tehnologijami. Le tako jim bomo lahko zagotovili delovna mesta. Delu moramo vrniti dostojanstvo, zagovarjati pošteno in pravično plačilo za dobro, pošteno opravljeno delo. In naučiti jih moramo z lastnim zgledom spoštovati našo deželo, našo tradicijo in vrednote. Mladim moramo dati priložnost za dostojno življenje – potem bodo lahko ostali doma.

2. Na dogodkih, ki jih organiziramo, je večkrat slišati pobudo, da bi se volilna pravica znižala na 16 let. Ob tem pa mladostniki opozarjajo, da so premalo ozaveščeni o volilnih tematikah in premalo motivirani za volilne odločitve. Kaj se mora v naših šolah in širši družbi spremeniti, da bi bili mladi o tem bolj ozaveščeni in hkrati bolj motivirani?

Znižanje starostne omejitve za volilno pravico ne bo spremenilo prav ničesar. Mlade je treba aktivno vključiti, jih poslušati in slišati. Čas je, da mladi v Sloveniji dobijo priložnost pri kreiranju prihodnosti in ne smemo pričakovati, da bodo skočili na znak in oddali svoj glas. Za volilne odločitve bodo motivirani le, ko bodo čutili, da so pomemben del družbe, in se zavedali, da s svojim glasom lahko kaj spremenijo. Da bodo razumeli, da politika ni samo zlo, ampak si prizadeva za dobro njih samih, se mora politika na prvem mestu kot taka tudi izkazati.

3. Mladostniki/otroci pogosto izražajo stališča o vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Žal so največkrat preslišani in niti ne dobijo odgovorov. Kaj konkretno boste storili, da bi bil glas mladih in otrok bolj slišan?

Mladi morajo biti slišani. Nobene odločitve za mlade ne moremo sprejeti brez mladih in nato pričakovati, da se bo stvar implementirala. Prizadevala si bom za to, da bo njihov glas slišan. In ob sklicu okrogle mize ali kakšnega drugega dogodka, kjer bodo predstavili svoja stališča, bom prva prisotna.

2. ANGELCA LIKOVIČ

Kandidatka za predsednico Republike Slovenije, Angelca Likovič, na vprašanja, ki jih najdete na povezavi: www.zpms.si/aktualno/zveza-prijateljev-mladine-slovenije-predsedniskim-kandidatomkam-zastavila-vprasanja-ki-zadevajo-otroke-in-mladostnike/, do danes ni odgovorila.

3. dr. MAJA MAKOVEC BRENČIČ

Iz volilnega štaba kandidatke dr. Maje Makovec Brenčič smo 6. oktobra 2017 dobili odgovor, da: »glede na to, da je kandidatka dr. Maja Makovec Brenčič že četrti dan zapored prisotna na terenu in je bila dokončna priprava odgovorov do tega trenutka nemogoča, Vam sporočamo, da bo kandidatka odgovore dopolnila najkasneje do konca tega tedna oziroma vikenda.«

11. oktobra 2017 pa smo iz volilnega štaba prejeli naslednje sporočilo: »Veliko opravičilo za pozna sporočila. Odgovore za vas kandidatka dokončuje, tako da Vam jih posredujemo v najkrajšem možnem času,«.

18. oktobra 2017 smo prejeli odgovore predsedniške kandidatke dr. Maje Makovec Brenčič:

1. Mladostniki vidijo v Evropi širše možnosti za izobraževanje, nadaljevanje študija in kasnejšo zaposlitev. Kaj menite, da v Sloveniji manjka, da bi mladostniki te prednosti videli doma?

Vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji je kakovosten, kar dokazujejo tudi mednarodne raziskave. Slovenski osnovnošolci in srednješolci dosegajo visoke standarde znanja na posameznih področjih, zlasti na področju naravoslovnih ved, fizike, matematike, izboljšuje se tudi bralna pismenost. Slovenski javni šolski sistem velja za enega najbolj odprtih, saj lahko denimo tudi poklicno izobraževanje zaključiš z doktorsko disertacijo. Tudi po ocenah Evropske komisije je Slovenija ena izmed tistih držav, ki ima res kakovosten, odprt in dobro delujoč izobraževalni sistem. Slovenija pa je tudi ena izmed evropskih držav, ki je zelo znižala brezposelnost mladih, pravzaprav je med prvimi tremi. Mladi so začeli iskati svojo lastno razvojno karierno pot. Velikokrat tudi sami iniciativno vstopajo na trg dela, s svojo idejo. Hkrati pa se odpirajo tudi nova delovna mesta in obenem tudi izkoriščamo instrumente aktivne politike zaposlovanja, kjer so mladi našli nekaj več novih priložnosti kot prej. Zelo pomembno pa je, da jih ob tem opolnomočimo v vseh potrebnih kompetencah. To ne pomeni zgolj formalnega znanja, ampak tudi veliko neformalnih znanj. Zato jih spodbujamo z raznovrstnimi projekti, ki temeljijo na evropskih kohezijskih virih.

Podpiram tudi to, da se mladi, znanja željni, podajo v tujino in si tam nabirajo izkušnje. Vendar pa je potrebno ustvariti ustrezne pogoje zato oziroma poskrbeti zato, da se ti mladi, obogateni z vsemi tudi izkušnjami, tudi vrnejo v Slovenijo, kjer lahko te izkušnje začnejo uresničevati v praksi in prispevati k dodani vrednosti svojega delodajalca, njegove dejavnosti. Tudi zato potrebujemo spodbudno poslovno okolje, kjer se bodo ustvarjala nova delovna mesta in predvidljiva davčna pravila. Politika mora biti proaktivna in odločna pri podpori razvoja novih tehnologij, dobrih idej in družbe znanja.

2. Na dogodkih, ki jih organiziramo, je večkrat slišati pobudo, da bi se volilna pravica znižala na 16 let. Ob tem pa mladostniki opozarjajo, da so premalo ozaveščeni o volilnih tematikah in premalo motivirani za volilne odločitve. Kaj se mora v naših šolah in širši družbi spremeniti, da bi bili mladi o tem bolj ozaveščeni in hkrati bolj motivirani?

Zavzemam se za uvedbo volilne pravice s 16. letom. Mladi že s 15 leti lahko stopijo na trg delovne sile in se s tem od njih pričakuje, da bodo nosili enako odgovornost kot polnoletni državljani. Zato ni upravičeno, da se jim po drugi strani odreka konstitutiven element demokratične družbe – volilna pravica. Tudi podatki oziroma izkušnje v sosednji Avstriji kažejo, da nižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice vpliva tudi na volilno udeležbo. Mladi so precej razgledani, dobro informirani, sposobni zrelega komuniciranja ob uporabi novih informacijskih tehnologij. Zato se moramo zavzeti za večjo politično participacijo mladih. S tem bodo mladi bolj družbeno aktivni, k čemur jih želim spodbuditi. Potrebna pa je tudi ustrezna vzgoja v ta namen. Preko vzgoje – že vse od ranega otroštva oziroma mladosti – je potrebno pri posameznikih, ki se jih spodbuja k aktivnemu državljanstvu, razvijati politično kulturo, zavest, da volilna pravica omogoča soodločanje pri najpomembnejših vprašanjih za državo. In, da so posamezniki, ki volilne pravice iz različnih razlogov ne želijo izkoristiti, pravzaprav lahko tudi soodgovorni, če ostali podprejo odločitve, ki niso najbolj optimalne za državo ali bi bile lahko celo škodljive.

3. Mladostniki/otroci pogosto izražajo stališča o vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Žal so največkrat preslišani in niti ne dobijo odgovorov. Kaj konkretno boste storili, da bi bil glas mladih in otrok bolj slišan?

Mladi so izjemno pomemben akter v družbi. Treba jih je poslušati in slišati. Če jim pozorno prisluhnemo, lahko slišimo, da si želijo strpno družbo z vrednotami, kot so znanje, delavnost in inovativnost. Sama se za vse to zavzemam že kot ministrica in se bom tudi v vlogi predsednice republike. Verjamem, da so mladi ključni za prihodnost naše države in Evropske unije. Zato želim prispevati k temu, da jim zagotovimo pogoje, v katerih bodo lahko čim bolje razvili svoje potenciale. Prihajajoče generacije se bodo morale soočiti s posledicami številnih družbenih, gospodarskih in okoljskih sprememb in z okoliščinami, na katere niso mogle vplivati. Medgeneracijska pogodba je pod vprašajem, saj se razmere na globalni ravni tako spreminjajo, da kakovost življenja, ki jo imamo tukaj in zdaj, ni več zajamčena in jo lahko ohranimo ali nadgradimo prav na podlagi novih znanj, ustvarjalnosti, inovativnosti in alternativnih družbeno ekonomskih sistemov, ki jih bodo sooblikovali mladi. Zavzemam se, da imajo mladi v Sloveniji mesto, ki si ga zaslužijo, zato bom kot predsednica republike predlagala: volilno pravico s 16. leti in poskus uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Prav tako pa predlagam ustanovitev Fundacije za prihodnost kot instrumenta za uspešno zgodnje prepoznavanje talentov, ki jih je med mladimi nedvomno veliko. Kot predsednica republike bom povezala uspešne inciative, ki delujejo na tem področju in jih združila v celovito podporo mladim upom. Slovenija ima ogromno potenciala v mladih, zato njihovo znanje, ideje in inovativnost ne smejo biti zanemarjeni ali spregledani. Ne samo zato, ker si zaslužijo priložnost, da svoje znanje dokažejo v družbi, temveč zato, ker tudi mladi v zadnjih letih na različnih področjih v mednarodnem prostoru segajo po izjemnih dosežkih.
Predlagam pa tudi uvedbo mentorske sheme za razvoj kot povezovanja izobraževanja, gospodarstva in znanosti. Ta bo poleg ustvarjanja novih priložnosti in dodanih vrednosti predvsem prispevala k prenosu znanja ne zgolj med različnimi segmenti družbe (izobraževanje, znanost in gospodarstvo), ampak bo tudi omogočila prenos znanja, ki se je generiral skozi leta, na mlajše generacije.

.

4. LJUDMILA NOVAK

Odgovore predsedniške kandidatke Ljudmile Novak smo prejeli 6. 10. 2017.

1. Mladostniki vidijo v Evropi širše možnosti za izobraževanje, nadaljevanje študija in kasnejšo zaposlitev. Kaj menite, da v Sloveniji manjka, da bi mladostniki te prednosti videli doma?

V Sloveniji mladim manjka občutek varnosti za njihovo prihodnost, predvsem možnosti reševanja stanovanjskega vprašanja in varne zaposlitve, kar je tudi predpogoj, da si lahko ustvarijo družino. Včasih je tujina zanje mamljiva, saj ponuja tudi kakšno izkušnjo več, kot jo mlad človek lahko pridobi v Sloveniji. A v Sloveniji moramo ustvariti pogoje, da se bodo mladi po letih izpopolnjevanja v tujini vrnili v domovino.

2. Na dogodkih, ki jih organiziramo, je večkrat slišati pobudo, da bi se volilna pravica znižala na 16 let. Ob tem pa mladostniki opozarjajo, da so premalo ozaveščeni o volilnih tematikah in premalo motivirani za volilne odločitve. Kaj se mora v naših šolah in širši družbi spremeniti, da bi bili mladi o tem bolj ozaveščeni in hkrati bolj motivirani?

Predvsem bi morali v osnovnošolsko in predvsem srednješolsko izobraževanje uvesti obvezni predmet domovinska vzgoja, za kar sem se osebno že večkrat in na različnih nivojih zavzela. Brez ustreznega vložka v izobraževanje tudi rezultatov ne bo. Prepričana sem, da bi mlade politika veliko bolj zanimala, če bi se o njej učili in jo bolje spoznali. Zagotovo pa bi bolje razumeli, da je politika zanje zelo pomembna, saj kroji njihovo prihodnost. Sicer pa sama nisem za takšno znižanje starosti volilne pravice.

3. Mladostniki/otroci pogosto izražajo stališča o vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Žal so največkrat preslišani in niti ne dobijo odgovorov. Kaj konkretno boste storili, da bi bil glas mladih in otrok bolj slišan?

Mlade je treba spodbuditi k večji participaciji v civilni družbi (nevladne mladinske organizacije, prostovoljstvo, …) in v podmladkih političnih strank. Skozi takšno aktivacijo bodo pridobili dragocene izkušnje za večji vpliv na urejanje skupnih zadev. Še enkrat pa lahko ponovim, da bodo mladi le skozi šolski sistem lahko prejeli odgovore na vprašanja, ki se jih direktno dotikajo.

5. BORUT PAHOR

Odgovore predsedniškega kandidata Boruta Pahorja smo prejeli 6. 10. 2017.

1. Mladostniki vidijo v Evropi širše možnosti za izobraževanje, nadaljevanje študija in kasnejšo zaposlitev. Kaj menite, da v Sloveniji manjka, da bi mladostniki te prednosti videli doma?

Mladi naj študirajo tam, kjer lahko najbolje uresničijo svoje načrte in sanje. Če se po študiju v tujini ne vrnejo nazaj, ker so našli boljše možnosti na tujem, pa je to za nas škoda. A naša odgovornost je, da mladim sanj o študiju v tujini ne vzamemo, naša dolžnost pa, da ustvarjamo možnosti za uresničevanje njihovih sanj v domovini.

2. Na dogodkih, ki jih organiziramo, je večkrat slišati pobudo, da bi se volilna pravica znižala na 16 let. Ob tem pa mladostniki opozarjajo, da so premalo ozaveščeni o volilnih tematikah in premalo motivirani za volilne odločitve. Kaj se mora v naših šolah in širši družbi spremeniti, da bi bili mladi o tem bolj ozaveščeni in hkrati bolj motivirani?

Ob 25. obletnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah sem se udeležil konference o participaciji otrok in mladostnikov ter aktivno sodeloval v razpravi, skupaj z mladimi in mlajšimi od 16 let. Ko sem načel vprašanje glede znižanja starostne meje za udeležbo na volitvah na 16 let, je med mladimi prevladalo strinjanje, da bi bilo znižanje volilne pravice z 18 na 16 let primerno. Z njimi se strinjam. Prav tako podpiram možnosti za uvajanje dodatnih izobraževalnih vsebin v obliki državljanske vzgoje, tako v obveznih kot v izbirnih šolskih in obšolskih dejavnostih. Mladim moramo omogočiti aktivnejše soustvarjanje političnih odločitev.

3. Mladostniki/otroci pogosto izražajo stališča o vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Žal so največkrat preslišani in niti ne dobijo odgovorov. Kaj konkretno boste storili, da bi bil glas mladih in otrok bolj slišan?

Vodil in gostil sem številne pogovore z mladimi o njihovih ambicijah, ustvarjalnosti, poteh poklicnega razvoja, njihovih načrtih in upanju za prihodnost. Njihovo razmišljanje je izjemno dragoceno, saj bodo oni ustvarjali prihodnost naše družbe. Tega se moramo zavedati in jim dati priložnost, da so slišani. Med skoraj tisoč dogodki, nastopi oziroma aktivnosti, kolikor smo jih našteli v skoraj petih letih mandata, jih je bilo največ namenjenih prav druženju z mladimi. S tem bom nadaljeval in še naprej podpiral njihove inovativne projekte ter jih spodbujal, da postanejo ambiciozne, radovedne in pogumne osebnosti.

6. BORIS POPOVIČ

Odgovore predsedniškega kandidata Borisa Popoviča smo prejeli 11. oktobra 2017

1. Mladostniki vidijo v Evropi širše možnosti za izobraževanje, nadaljevanje študija in kasnejšo zaposlitev. Kaj menite, da v Sloveniji manjka, da bi mladostniki te prednosti videli doma?

Sloveniji manjka učinkovitost, zato bom uporabil vse svoje moči in predsedniške pristojnosti, da se davčna zakonodaja spremeni na način, da bo spodbujala razvoj in podjetništvo, kot tudi da se uvedejo davčne spodbude in olajšave, ki bodo pripomogle k odpiranju novih kvalitetnih delovnih mest. Poleg tega si bom prizadeval ustvariti učinkovito državo na vseh področjih, predvsem pa jo debirokratizirati. Še dodatno bom spodbujal razvoj tehnoloških podjetij in nove rešitve. Prizadeval si bom tudi za uvedbo davčne kapice, s katero bomo dosegli ne samo, da bodo najperspektivnejši mladi kadri oziroma strokovnjaki ostali doma, ampak tudi, da se bodo k nam v Slovenijo priseljevali vrhunski kadri od drugod, saj bomo postali okolje, prijazno mladim perspektivnim strokovnjakom z različnih področij. Skratka, samo z učinkovito politiko bomo lahko povrnili zaupanje mladih v našo državo.

2. Na dogodkih, ki jih organiziramo, je večkrat slišati pobudo, da bi se volilna pravica znižala na 16 let. Ob tem pa mladostniki opozarjajo, da so premalo ozaveščeni o volilnih tematikah in premalo motivirani za volilne odločitve. Kaj se mora v naših šolah in širši družbi spremeniti, da bi bili mladi o tem bolj ozaveščeni in hkrati bolj motivirani?

Pobuda o znižanju volilne pravice na 16. let je vredna tehtnega razmisleka in razprave med strokovnimi krogi ter civilno družbo, predvsem mlajše populacije. Bolj kot bi nas sicer moralo skrbeti dejstvo, da tudi tisti mladi, ki imajo volilno pravico, se volitev načrtno ne udeležujejo, saj ne verjamejo v politični sistem države in možnosti kakršne koli spremembe na bolje. Na tak način se odpovejo edini možnosti, da soodločajo o tem, v kakšni skupnosti želijo živeti in kdo bo zastopal in predstavljal njihove interese. Zato je ključno, da najprej povrnemo zaupanje mladih v našo državo in politiko, kar lahko storimo le tako, da končno postanemo učinkovita država, ki je enakopravna in vsem ponuja enake možnosti za razvoj in uspeh.

3. Mladostniki/otroci pogosto izražajo stališča o vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Žal so največkrat preslišani in niti ne dobijo odgovorov. Kaj konkretno boste storili, da bi bil glas mladih in otrok bolj slišan?

Politika bi morala biti glas ljudi; zato je ključno poslušati in slišati njihove argumente in jih upoštevati ter reševati konkretne težave, s katerimi se srečujejo. To velja za vse starostne skupine, še posebej pa mlade, ki na svet gledajo neobremenjeno, zaradi česar so njihove pobude in želje, največkrat, iskreni in izhajajo iz dejanskih potreb, ki jih ti imajo. In prav mlade bi morali poslušat, kar je danes veliko lažje, saj imamo različna orodja – družabna omrežja, preko katerih je komunikacija za različnimi skupinami veliko hitrejša in učinkovitejša. Da bi bil glas otrok in mladih slišan, bi po mojem prepričanju zadostovalo že to, da se jih priznava in spoštuje kot enakovredne in enakopravne sogovornike pri sooblikovanju skupnosti.

7. MARJAN ŠAREC

Odgovore predsedniškega kandidata Marjana Šarca smo prejeli 4. 10. 2017.

1. Mladostniki vidijo v Evropi širše možnosti za izobraževanje, nadaljevanje študija in kasnejšo zaposlitev. Kaj menite, da v Sloveniji manjka, da bi mladostniki te prednosti videli doma?

Ne vidim problema, da mladi doštudirajo ali celo pridobivajo delovne izkušnje v tujini ter se nato vrnejo domov. Problem je, ko odidejo, ker ne vidijo perspektive. Žalostno je, da država vse od predšolske vzgoje pa do konca šolanja vlaga v rast in izobrazbo mladih, nato pa ne ve kaj z njihovim potencialom narediti. Enostavno se jim odpove. Mladim moramo s konkretnimi dejanji pokazati, da jih spoštujemo, da računamo na njih, da njihova beseda šteje. Poleg tega pa jim omogočiti osamosvojitev v obliki ugodnih stanovanj in stabilnih zaposlitev oziroma omogočiti začetek podjetniške poti.

2. Na dogodkih, ki jih organiziramo, je večkrat slišati pobudo, da bi se volilna pravica znižala na 16 let. Ob tem pa mladostniki opozarjajo, da so premalo ozaveščeni o volilnih tematikah in premalo motivirani za volilne odločitve. Kaj se mora v naših šolah in širši družbi spremeniti, da bi bili mladi o tem bolj ozaveščeni in hkrati bolj motivirani?

Ko bodo mladi začutili, da jih odrasli jemljemo kot enakopravnega člana naše države, bodo motivirani, da sodelujejo in sooblikujejo svojo lokalno skupnost, svojo državo. Sam ne podcenjujem mlade generacije. Zavedam se, da tako, kot se bomo starejši obnašali danes do njih, se bodo oni jutri do nas. Zato jim izkažimo spoštovanje, pokažemo jim z dejanji, da računamo na njih. Ko bodo mladi začutili iskrenost v dejanjih politike, bodo motivirani za sodelovanje in takrat bo čas, da se volilna pravica zniža na 16 let. Osebno menim, da bi lahko že na lokalnih volitvah, leta 2022, volilno pravico znižali na 16 let in v naslednjem koraku to storili še na nacionalni ravni.
Glede izobraževalnega sistema menim, da ga je potrebno prilagoditi spremembam, ki nam jih prinaša tehnološki razvoj.

3. Mladostniki/otroci pogosto izražajo stališča o vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Žal so največkrat preslišani in niti ne dobijo odgovorov. Kaj konkretno boste storili, da bi bil glas mladih in otrok bolj slišan?

Mladi znajo razmišljati izven ustaljenih okvirjev, niso obremenjeni s preteklostjo in zato ravno oni najbolje razumejo vse izzive pred katerimi se nahajata tako Evropa kot svet. Če kdo, bodo ravno mladi sposobni oblikovati nov družben model, ki bo odgovoril na vse izzive, ki jih prinaša ekspresni razvoj tehnologije.
Načrtovati prihodnost mladih brez njihovega sodelovanja pomeni, da mlade politika ne ceni, jih ne jemlje resno. Zato bom, če bom izvoljen, imel redne posvete s predstavniki mladih in vlade ter vsaj enkrat letno povabil mlade slovenske strokovnjake, ki delajo ali študirajo v tujini in doma, na razpravo glede razvojnih izzivov, s katerimi se sooča svet in z njim Slovenija. Vedno pa bom pri teh dogodkih zasledoval, da bomo sprejeli konkretne predloge, katere bom nato predal odgovornim na državni ravni in tudi spremljal uresničevanje predanega.

8. ANDREJ ŠIŠKO

Odgovore predsednškega kandidata Andreja Šiška smo prejeli 6. oktobra 2017.

1. Mladostniki vidijo v Evropi širše možnosti za izobraževanje, nadaljevanje študija in kasnejšo zaposlitev. Kaj menite, da v Sloveniji manjka, da bi mladostniki te prednosti videli doma?

Pri nas žal manjkajo ključni pogoji, ki jih mladi seveda pričakujejo: delovna mesta, človeka dostojno plačilo za opravljeno delo in okolje, ki bi spodbujalo ter nagrajevalo inovativnost in ustvarjalnost mladih. Poleg tega pa vidim tudi problem v tem, da mladi nimajo pravih mentorjev, ki bi jih pri njihovi karieri ustrezno spodbujali, usmerjali in vodili. Tretja stvar je izobraževalni sistem, ki po mojem prepričanju tudi ni ustrezen.

2. Na dogodkih, ki jih organiziramo, je večkrat slišati pobudo, da bi se volilna pravica znižala na 16 let. Ob tem pa mladostniki opozarjajo, da so premalo ozaveščeni o volilnih tematikah in premalo motivirani za volilne odločitve. Kaj se mora v naših šolah in širši družbi spremeniti, da bi bili mladi o tem bolj ozaveščeni in hkrati bolj motivirani?

Žal nimamo ustrezno ozaveščenih ljudi, ki bi se že sami po sebi zavedali, da je udeležba na volitvah nujna, da nazadnje dobimo ustrezne ljudi na pomembna politična mesta. Politične odločitve zadevajo slehernega državljana in državljanko, pa naj si nam bo to všeč ali ne. Prepuščanje odločitev o tem, kod bo izvoljen, drugim, je napačno in vodi v to kar imamo sedaj – v splošno nezadovoljstvo v družbi. Mislim, da bi prav mladi morali biti motor, steber in gonilna sila sprememb, za kar bi po mojem morali biti tudi motivirani že sami po sebi. Vedno so mladi bili tisti, ki so sprožali spremembe. To je splošna značilnost mladih, zato upam, da bodo te lastnosti kmalu prišle do izraza tudi pri nas.

3. Mladostniki/otroci pogosto izražajo stališča o vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Žal so največkrat preslišani in niti ne dobijo odgovorov. Kaj konkretno boste storili, da bi bil glas mladih in otrok bolj slišan?

Glas mladih mora biti slišan v družbi, predvsem pa je pomembno, da na svoja vprašanja vedno dobijo tudi odgovore. Kot predsednik se bom obnašal odgovorno in bom vselej podprl mlade, da se bodo v javnosti slišala njihova vprašanja. Od pristojnih pa bom tudi zahteval, da mladim odgovorijo na ta vprašanja.

9. ROMANA TOMC

Odgovore predsedniške kandidatke Romane Tomc smo prejeli 3. 10. 2017.

1. Mladostniki vidijo v Evropi širše možnosti za izobraževanje, nadaljevanje študija in kasnejšo zaposlitev. Kaj menite, da v Sloveniji manjka, da bi mladostniki te prednosti videli doma?

Menim, da ni nič narobe, če mladostnike žene v tujino. Tako pridobijo dragocene izkušnje in postanejo bolj samostojni. Problem pa nastane, če jih ne vleče nazaj domov, ker doma ne vidijo priložnosti. Manjka nam optimizma, manjka nam povezanosti. In manjka nam okolja, kjer za dobro idejo in za pošteno delo ne boš tarča ljubosumnežev, ki zaradi različnih oportunističnih primerov vidijo samo zaslužek. Politika ima nalogo, da ustvari ugodno okolje za napredek, ugodno družinsko okolje, ko bomo imeli to, se bodo mladi radi vračali.

2. Na dogodkih, ki jih organiziramo, je večkrat slišati pobudo, da bi se volilna pravica znižala na 16 let. Ob tem pa mladostniki opozarjajo, da so premalo ozaveščeni o volilnih tematikah in premalo motivirani za volilne odločitve. Kaj se mora v naših šolah in širši družbi spremeniti, da bi bili mladi o tem bolj ozaveščeni in hkrati bolj motivirani?

Predvsem bi morali mladim na drugačen način predstaviti dejstvo, da je politika pravzaprav pomembna in da hočeš ali nočeš upravlja z njihovo prihodnostjo danes, ne čez 10, 20 let, ko jih bo tematika začela zanimati. Sama sicer nisem pristaš znižanja volilne pravice, bolj pomembno bi bilo, da se tega načela demokracije, da posameznik lahko voli, zaveda vsak državljan. S tem zavedanjem bo potem vedno opravil svojo državljansko dolžnost, šel bo na volitve in odločal o svoji usodi.

3. Mladostniki/otroci pogosto izražajo stališča o vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Žal so največkrat preslišani in niti ne dobijo odgovorov. Kaj konkretno boste storili, da bi bil glas mladih in otrok bolj slišan?

S to trditvijo bi se kar strinjala, to se dogaja tudi v osnovni celici, v družini. Mogoče v današnjih časih, ko starši tako hitimo in prevečkrat vidimo samo naloge, ki jih moramo v enem dnevu opraviti, ne slišimo svojih otrok. Prevečkrat se usmerjamo na zadovoljitev širših potreb, premalokrat pa pogovoru. Menim, da bi s pogovori, s poslušanjem, tudi s spoštovanjem do otrok lahko marsikaj spremenili in se od otrok veliko naučili.

Več
18Okt

Memorandum mladih za svetlejšo prihodnost predan predsedniku Državnega zbora RS

18. oktobra, 2017By 0 comment

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je zaključke letošnjega Parlamenta mladih strnila v dokument, imenovan Memorandum mladih o izzivih prihodnosti, »Glas za svetlejšo prihodnost« in ga skupaj s predstavniki mladih parlamentarcev danes predala predsedniku Državnega zbora RS, dr. Milanu Brglezu. ZPMS je letošnji nacionalni Otroški parlament nadgradila z oblikovanjem spletnega foruma za izmenjavo mnenj, ki so ga poimenovali Parlament mladih. Priložnost za sodelovanje in izražanje mnenj so preko moderirane spletne platforme za e-sodelovanje OP!N dobili vsi mladi, ki so želeli, da se sliši njihov glas.

Parlament mladih je znotraj naslovne teme 27. nacionalnega otroškega parlamenta Otroci in načrtovanje prihodnosti potekal v 4 podtemah: kdo sem in kakšen človek želim postati, vrednote, prihodnost in okolje. Edvina, Arian in Stela Artes so predsedniku pojasnili, na kakšen način je Parlament mladih potekal in povzeli ključna sporočila 4 podtem, ki so zapisana v dokumentu. »Mladi se zavedamo, kaj pomeni biti strpen in kako dragocena je naša raznolikost. Zavedamo se, kako pomembne so vrednote, na katerih gradimo svet in našo prihodnost. Družba, v kateri živimo, se mora zato spremeniti, da bi najpomembnejše vrednote, kot so znanje, delavnost in inovativnost zaživele in postale naravni del družbe. Hkrati pa se moramo mladi naučiti, kako sprejemati prave odločitve ter kako poskrbeti za naš planet, da ga ohranimo zelenega. Z majhnimi koraki lahko dosežemo veliko,« so pojasnili mladi parlamentarci. Predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez je pozdravil idejo nadgradnje otroškega parlamenta z uporabo spletne platforme, s katero so vključili širši krog mladih v razprave o temah, ki so za mlade pomembne. Prepričan je, da bi morali tej ideji slediti prav vsi.

Celotno besedilo Memoranduma je dostopno na povezavi: www.zpms.si/aktualno/memorandum-mladih-o-izzivih-prihodnosti-glas-za-svetlejso-prihodnost/

 

Foto: Barbara Žejavac/Državni zbor RS

Več
16Okt

Zveza prijateljev mladine Slovenije predsedniškim kandidatom/kam zastavila vprašanja, ki zadevajo otroke in mladostnike

16. oktobra, 2017By 0 comment

Zveza prijateljev mladine Slovenije je organizacija, ki si že od leta 1953 prizadeva za dobrobit otrok in mladostnikov. Poleg izvajanja številnih humanitarnih programov in projektov, si za zdrav razvoj otrok in mladih ter razumevanje njihovih stališč in razmišljanj, prizadevamo tudi s programi, ki se osredotočajo na vzgojo otrok in mladih za aktivno državljanstvo, sodelovanje (participacijo) in demokracijo. Še posebej opazen je program Otroški parlamenti®, v katerem sodelujejo osnovnošolci, večinsko učenci zadnje triade.

Otroci in mladi na Otroških parlamentih® jasno izražajo svoje premisleke in mnenja o področjih, ki jih zadevajo. Pomembno se nam zdi, da jim prisluhnemo, zato smo, izhajajoč iz preteklih Otroških parlamentov®, kandidatom/kam za predsednika/-ico Republike Slovenije zastavili sledeča vprašanja:

1. Mladostniki vidijo v Evropi širše možnosti za izobraževanje, nadaljevanje študija in kasnejšo zaposlitev. Kaj menite, da v Sloveniji manjka, da bi mladostniki te prednosti videli doma?

2. Na dogodkih, ki jih organiziramo, je večkrat slišati pobudo, da bi se volilna pravica znižala na 16 let. Ob tem pa mladostniki opozarjajo, da so premalo ozaveščeni o volilnih tematikah in premalo motivirani za volilne odločitve. Kaj se mora v naših šolah in širši družbi spremeniti, da bi bili mladi o tem bolj ozaveščeni in hkrati bolj motivirani?

3. Mladostniki/otroci pogosto izražajo stališča o vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Žal so največkrat preslišani in niti ne dobijo odgovorov. Kaj konkretno boste storili, da bi bil glas mladih in otrok bolj slišan?

Predsedniške kandidate/ke smo prosili, naj na vprašanja odgovorijo kratko in jedrnato, v nekaj povedih in na način, ki bo razumljiv otrokom in mladostnikom. Vprašanja so vsi/e predsedniški kandidati/ke prejeli v ponedeljek, 2. oktobra 2017, za posredovanje odgovorov pa so imeli čas do petka, 6. oktobra 2017.

Od danes, 16. oktobra 2017, do četrtka, 19. oktobra 2017, bomo na Facebook strani ZPMS www.facebook.com/ZPMSlovenije/ in na naši spletni strani vsak dan predstavili odgovore dveh predsedniških kandidatov/kandidatk, ki si bodo sledili po abecednem redu.

Več
15Okt

L’OCCITANE Slovenija v sodelovanju z ZPMS pripravlja dobrodelno akcijo za pomoč pri nakupu nadstandardnih pripomočkov za izboljšanje vida ali okulističnem zdravljenju za otroke, ki živijo v socialni stiski.

15. oktobra, 2017By 0 comment

L’OCCITANE Slovenija že vrsto let podpira lokalne projekte, namenjene izboljšanju življenja slepih in slabovidnih. Na svetu je namreč 285 milijonov ljudi z okvaro vida, čeprav je kar 80 % okvar možno preprečiti. L’OCCITANE od leta 2000 pomaga v boju proti slepoti in slabovidnosti, ki se ju da preprečiti, s financiranjem kakovostnega zdravljenja in podporo lokalnih iniciativ. V prizadevanjih za pomoč pri izboljšanju vida se je podjetje L’OCCITANE Slovenija povezali z Zvezo prijateljev mladine Slovenije.

V mesecu oktobru L’OCCITANE Slovenija v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije pripravlja dobrodelno akcijo. Od vsakega prodanega Karitejevega olja za prhanje, 250 ml, L’OCCITANE Slovenija PODARI 1 € Zvezi prijateljev mladine Slovenije za pomoč pri nakupu nadstandardnih pripomočkov za izboljšanje vida ali okulističnem zdravljenju za otroke, ki živijo v socialni stiski.

Več
14Okt

DOPOLNITVE ZAKONA O VARUHU ČLOVEKOVIH PRAVIC

14. oktobra, 2017By 0 comment

14. oktobra 2017 je začel veljati Zakon o dopolnitvah zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP-B) (link: www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/ustava-zakoni/zakon-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-varuhu-zvarcp-b/). Sprejete spremembe prinašajo številne novosti za institucijo Varuha človekovih pravic.

Dopolnitve zakona bodo Varuhu omogočile pridobitev Statusa A po Pariških načelih o statusu državnih institucij za človekove pravice iz leta 1993, ki jih je sprejela Generalna skupščina Organizacije združenih narodov. S tem bo Slovenija dobila polnopravno državno institucijo za človekove pravice. Načela poleg obravnave posameznih pobud opredeljujejo tudi smernice glede sestave in načinov zagotavljanja neodvisnosti nacionalnih institucij ter tudi druge naloge (ugotavljanje stanja na področju varstva človekovih pravic, ozaveščanje, izobraževanje itd.).

Zakon opredeljuje ustanovitev Sveta za človekove pravice kot posvetovalno telo varuha, ki deluje znotraj institucije varuha, vendar po načelu strokovne avtonomije.

Varuh bo imel dve notranji organizacijski enoti: Državni preventivni mehanizem, ki je že vzpostavljen, ter Center za človekove pravice, ki ne bo obravnaval pobud, temveč bo s področja varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin opravljal naloge kot so promocija, izobraževanje, posvetovanja, sodelovanje s civilno družbo, dajanje splošnih informacij o pritožbah na mednarodne organe zaradi kršitev človekovih pravic, sodelovanje v mednarodnih organizacijah itd.

Zelo pomembna sprememba, ki jo prinaša zakon, pa je tudi v pravno formalno sistemski ureditvi zagovorništva otrok. Zagovorništvo izvajajo zagovorniki otrok v okviru mreže prostovoljcev, ki zagotavlja vsem otrokom enako dostopnost do zagovornika. Namen zagovorništva je, da zagovornik nudi strokovno pomoč otroku, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih in zadevah, v katerih je udeležen, ter mnenje otroka posreduje pristojnim organom in institucijam, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih. Zagovorništvo je do sedaj potekalo v okviru pilotnega projekta Zagovornik – glas otroka pri Varuhu človekovih pravic.

Določbe glede Sveta za človekove pravice se začnejo uporabljati 1. junija 2018, določbe glede Centra za človekove pravice pa 1. januarja 2019.

Viri:
www.varuh-rs.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnosti/novice/detajl/dopolnjen-je-bil-zakon-o-varuhu-clovekovih-pravic/

www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/ustava-zakoni/zakon-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-varuhu-zvarcp-b/

www.edusinfo.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx

Več
05Okt

Razstava nagrajenih del natečaja Evropa v šoli 2016/2017 v sklopu 8. slovenskih razvojnih dni

5. oktobra, 2017By 0 comment

V sklopu 8. slovenskih razvojnih dni, na Fakulteti za družbene vede, kamor nas je povabilo Ministrstvo za zunanje zadeve, smo predstavili najboljša dela natečaja Evropa v šoli 2016/2017.

Za uvod v razstavo je nekaj besed o natečaju Evropa v šoli ter njegovem pomenu za otroke in mladostnike povedala podpredsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije in predsednica Nacionalnega odbora za natečaj Evropa v šoli, Majda Struc.

Več