Zveza prijateljev mladine Slovenije na pobudo otrok iz pevskega zbora OŠ Nove Jarše v sredo, 11. maja, ob 19. uri, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, pripravlja dobrodelni koncert Otroci za otroke.

Gre za prav poseben koncert, prav posebnega pevskega zbora OŠ Nove Jarše, ki se mu bodo na odru pridružili znani glasbeniki, kot so Severa Gjurin, Vlado Kreslin, Niet, Matevž Šalehar – Hamo, Ula Ložar, Tina Marinšek …

Vstopnice za koncert so na prodaj v Cankarjevem domu in prek spletne strani: http://vstopnice.cd-cc.si/…/dobrodeln…/vstopnice-208527.html.

Otroški pevski zbor OŠ Nove Jarše pod vodstvom zborovodje Emirja Jušiča je zbor, ki skozi petje podaja pozitivna sporočila. S pomočjo koncerta želijo svojim vrstnikom omogočiti otroške radosti, ki jim jih njihova stiska ne dopušča. V ta namen se jim bodo na odru pridružili znani slovenski glasbeniki.

Celoten koncert je prežet z dobrodelno noto, zbrana sredstva bodo namenjena letovanju otrok iz socialno manj spodbudnega okolja v okviru akcije Pomežik soncu®

V Zvezi prijateljev mladine Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo razvoj dogajanja v primeru dečkov, ki sta po tragični družinski zgodbi najprej živela pri starih starših, nato pa ju je velenjski center za socialno delo namestil v rejniški družini. Kot je znano, je inšpekcijski nadzor pokazal, da je bila odločitev CSD strokovna in zakonita.

ZPMS ne bo polemizirala ali se kakor koli opredeljevala, ali je prav, da sta dečka v rejniški družini ali bi bilo bolje, da bi zanju v celoti skrbeli stari starši. Opažamo pa, da se v številnih medijih, na družabnih omrežjih in tudi drugod o tem širijo polemike, ki v nekaterih primerih presegajo mejo dostojnega govora. Zgodba pa je dobila tudi politični prizvok.

Opozarjamo, da presoje, kaj je največja korist za dečka, ne morejo biti stvar ulice oziroma protestnih shodov. Javnost, politiki, odvetniki in mediji ne morejo vedeti, kaj je največja korist za otroke, saj nimajo vpogleda v celotno dogajanje med štirimi stenami.

Pogosto je slišati, da strokovne službe ukrepajo prepočasi in premalo strokovno. Tudi v tem primeru je izražen dvom v pravilnost ravnanja. A dileme ne morejo biti prepuščene zgolj občutkom, saj ti ne temeljijo na podatkih. Če so bile narejene strokovne napake, naj se s tem ukvarjajo pristojne strokovne službe. Če nam je res mar za otroke, prepustimo odločitve in dileme o namestitvi otrok strokovnim krogom, nikakor pa ne ulici. Kajti ulica je tista, s katero je najlažje manipulirati. Kje je tu resnična skrb za otroke?

V letošnjem letu Balinarska zveza Slovenije obeležuje 65 let delovanja. Registriranih imamo 162 društev in kar 2.556 športnikov. Z namenom obeležitve 65-letnice delovanja zveze, bodo v marcu mesecu organizirali dobrodelno prireditev – tekmovanje reprezentantov. Dogodek se bo odvijal v Kopru, zbrane prostovoljne prispevke in prispevke podjetij pa bodo namenili naši humanitarni akciji Pomežik soncu®. Z akcijo se bodo zbirala sredstva za brezplačno letovanje otrok iz socialno ogroženih družin. Od leta 1999 smo na popolnoma brezplačno letovanje peljali že več kot 11.000 otrok.

Kakovost življenja otrok in njihove pravice so že več kot 60 let vodilo delovanja Zveze prijateljev mladine Slovenije. V teh letih smo se uspešno prilagajali novim družbenim spremembam in izzivom. Naj nas v sedanjih izzivih ne vodijo sovražna in nestrpna čustva. Otroški smeh je povsod enako vesel in solze povsod enako žalostne. Dolžnost nas vseh je, da za otroke poskrbimo, jim zagotovimo varnost in omogočimo ne le preživetje, ampak tudi svetlejšo prihodnost.

Zato ZPMS še vedno poziva vse, ki bi želeli pomagati pri zbiranju pomoči za begunce, da nakažejo sredstva na:

TRR: SI56 6100 0000 3512 232, odprt pri Delavski hranilnici, d. d.
Sklic: SI00 07-3000
Koda namena: CHAR
Namen: Humanitarna pomoč za begunce.

Zbrana sredstva bodo namenjena begunskim otrokom in družinam, ki potrebujejo našo pomoč.

V Zvezi prijateljev mladine Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo naraščanje nerazumevanja, nestrpnosti in celo sovraštva do beguncev, še posebej pa do otrok brez spremstva.

V letu 2015 je v Republiki Sloveniji zaprosilo za mednarodno zaščito 42 mladoletnikov brez spremstva. Šest naj bi jih namestili v dijaškem domu v Kranju.

To je izzvalo burne odzive staršev, ki so se obrnili na Mestno občino Kranj, na Gimnazijo Franceta Prešerna in celo na Smučarsko zvezo Slovenije, saj v domu biva veliko dijakov s statusom športnika, ki se ukvarjajo z zimskimi športi. Starši so zagrozili, da bodo otroke izpisali iz doma, če bodo vanj namestili otroke brez spremstva.

Še bolj kot ravnanje staršev je zaskrbljujoče ravnanje pedagoških delavcev Gimnazije Franceta Prešerna, ki so po poročanju medijev ostro nasprotovali nastanitvi begunskih otrok.

Pedagoški delavci so namreč tisti, ki morajo najširši skupnosti posredovati sporočilo strpnosti in humanosti; ki morajo otroke in prek njih starše seznanjati z drugimi, drugačnimi in drugačnostjo ter jih učiti, kako se z njo soočati, da bo sobivanje lepše, lažje in boljše.

Iz zgodovine vemo, da lahko kdorkoli postane begunec. Vemo tudi, da se celo tisti, ki v tujino odidejo prostovoljno, v novi domovini pogosto soočajo s predsodki in nerazumevanjem.

Toliko hujše je oditi tistim, ki v svojem domu ne morejo več ostati. In popolnoma nepredstavljivo je, kako je v tujini biti otrok brez spremstva.

V Italiji mediji že razkrivajo, da so otroci, ki so obtičali na rimski postaji Termini, žrtve pedofilov.

V Zvezi prijateljev mladine Slovenije zato pozivamo, da razum prevlada nad čustvi. Naših dejanj ne smejo voditi strahovi ampak sočutje.

Otroci, še posebej tisti brez spremstva, so najbolj ranljivi in občutljivi člani družbe. Da so brez spremstva, pomeni, da ob sebi nimajo odrasle osebe, ki bi skrbela zanje. Prav zato jim moramo priskočiti na pomoč.

Oblikovalka in ilustratorka Irena Gubanc je svojo interaktivno razstavo Vrabček Firbček odkriva stare poklice z namenom, da zaživi med otroci, podarila Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Ilustracije in zgodbe, postavljene na kvadre, se lahko spremenijo v motorične igrače, lahko so sedeži, ležalniki ali barvne kocke, ki jih otroci po želji premikajo, premetavajo in sestavljajo. Prostor tako dobi didaktično igračo in uporabni predmet, kjer lahko otroci sproščeno spoznajo in osvojijo del slovenske kulturne dediščine.

Pravljični kvadri so po gostovanjih v galerijskih in muzejskih prostorih svoje končno domovanje našli v velenjski Vili Rožle (MDPM Velenje) in v počitniškem domu Vila v Kranjski gori (ZPM Ljubljana Moste-Polje). »S tem, ko smo zgodbe in ilustracije prinesli med otroke lahko rečemo, da smo postavili piko na ta uspešen projekt. Kvadri so v prvi vrsti namenjeni otrokom v starosti od nekaj mesecev pa vse do šolske dobe. Ker so mehki, se jih otroci zelo radi dotikajo in stiskajo z njimi. Otroci se vedno kar poženejo mednje, izbirajo katerega bi imeli, katerega prebrali, se nanj usedli ali ulegli. Odgovor na vprašanje »komu bi največ dali« je za gotovo: OTROKOM. Zato sem se tudi odločila, da jih predam ZPMS« namen kvadrov pojasnjuje Gubančeva. V prazničnem decembru je tako ZPMS presenetil otroke, ki so svoj prosti čas preživljali v vili Rožle in počitniškem domu Vila. Iskrice v otroških očeh so se prižgale takoj, ko so presenečenja zagledali pod novoletno smrečico. Otroke so zelo zanimale tudi zgodbe, veliko besed, kot je npr. mušter pa so nekateri spoznali prvič in se ob njih tudi nasmejali.

Cikel ilustracij Vrabček Firbček spoznava stare poklice je nastal v sodelovanju s pedagoginjo, publicistko in zbirateljico ljudskega izročila in etnološkega gradiva Dušico Kunaver. Avtorici sta mlade želeli seznaniti z obrtnimi poklici, ki so jih Slovenci v preteklosti pogosto opravljali. V sliki in besedi tako spet oživijo furman, lectarica, klekljarica, pisarka, lončar, rezbar, drvar, brusač, suhorobar in ribič. Ilustracije in razstava so prejele priznanji Društva oblikovalcev Slovenije in COW – mednarodnega festivala ilustracij v Ukrajini.

Kvadre je izdelalo in sponzoriralo podjetje Kobi interieri d.o.o.

Pošta Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije sta na današnji novinarski konferenci na sedežu Pošte Slovenije v Mariboru predstavili skupno dobrodelno akcijo »20 DOBRIH NOVIC ZA 20 DRUŽIN«, v kateri bo Pošta Slovenije prispevala 20 tisoč EUR družinam, ki najbolj potrebujejo pomoč.

Generalni direktor Pošte Slovenije mag. Boris Novak, namestnik generalnega direktorja mag. Andrej Rihter ter član poslovodstva Vinko Filipič so danes na sedežu Pošte Slovenije v Mariboru generalni sekretarki Zveze prijateljev mladine Slovenije Bredi Krašna simbolično predali donacijo v višini 20.000 EUR. Zveza prijateljev mladine Slovenije bo sredstva razdelila 20-im družinam, najbolj potrebnim pomoči, vsaki po 1.000 EUR.

Dobrodelna akcija »20 DOBRIH NOVIC ZA 20 DRUŽIN« sovpada z 20-letnico samostojnega delovanja Pošte Slovenije, ki jo Pošta Slovenije obeležuje v letošnjem letu.

Kot je ob tej priložnosti poudaril generalni direktor Pošte Slovenije mag. Boris Novak, Pošta Slovenije v skladu z lastnimi načeli družbene odgovornosti vsako leto nameni določen delež sredstev za donacije različnim ustanovam in skupnostim. Tudi v letošnjem letu bo tako za donacije namenila okoli 55 tisoč EUR. »Glede na to, da današnji čas kakovostnemu življenju ni najbolj naklonjen, kar se še posebej občuti v tem predprazničnem času, smo se na Pošti Slovenije odločili, da našo pomoč in veliko donacijo v letošnjem letu namenimo družinam, najbolj potrebnim pomoči, ter tako vsaj malo omilimo njihovo socialno stisko in jim polepšamo božično-novoletne praznike.«

Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, pa je ob današnjem dogodku poudarila, da se zahvaljuje Pošti Slovenije, ker bo v okviru svojega praznovanja omogočila lepše praznovanje tudi 20-im družinam iz celotne Slovenije. »Veliko otrok v tem šolskem letu tudi pridno uporablja šolske potrebščine, ki jih je zbral Poštar Pavli. Sicer pa smo na ZPMS v letu 2015 z različnimi humanitarnimi programi omilili stisko več kot 190-im družinam.«

Narocilnica Odgovori sodobnim izzivom odraščanja (.pdf 256KB)

Po Konvenciji združenih narodov o otrokovih pravicah je otrok vsako človeško bitje, mlajše od osemnajst let, kar preprosto povedano pomeni, da je večina dijakov slovenskih srednjih šol otrok.

Razprava, ki jo je v minulih dneh sprožilo vprašanje srednješolske učiteljice o pravilih in priporočilih za testiranje sline dijakov na prisotnost THC, je sprožila razmislek tudi pri meni. Testiranje sline na THC je preprost in neboleč postopek, s katerim se dokazuje prisotnost presnovkov, ki nastanejo v človeškem telesu po uživanju (večinoma kajenju) marihuane oz. konoplje. Na vprašanje so najprej javno odgovorili pri Varuhu človekovih pravic RS, potem so se oglasili še nekateri drugi pristojni s področja šolstva. Njihove odgovore se je dalo razumeti predvsem kot odklonilno mnenje o omenjenem testiranju. Nekateri so se pri tem sklicevali na pravice otrok, torej na pravico do otrokove zasebnosti, drugi na to, da šolniki niso kompetentni za izvajanje takšnih testov, tretji, da je testiranje dovoljeno samo v primerih, ko je ogrožena varnost otrok. Nihče od pristojnih ni jasno zavzel stališča, da bi takšno testiranje lahko bilo povsem neproblematično.

Zato želim izraziti svoje mnenje, ki je bistveno drugačno od predstavljenih. To mnenje izražam kot zdravnica, specialistka za psihiatrijo z dolgoletnimi izkušnjami na področju zlorabe drog, kot sodna izvedenka, družinska terapevtka in ne nazadnje kot nekdanja varuhinja človekovih pravic.

Konvencija ZN o otrokovih pravicah, ki velja tudi v naši državi, v 2. točki 28. člena pravi takole:
Države pogodbenice bodo z ustreznimi ukrepi zagotovile, da se bo v šolah disciplina uveljavljala na način, ki je v skladu z otrokovim človeškim dostojanstvom in s to Konvencijo.

V 33. členu pa beremo:

Države pogodbenice bodo z vsemi ustreznimi ukrepi, vštevši zakonodajne, upravne, družbene in vzgojne ukrepe, zaščitile otroke pred nezakonito uporabo mamil in psihotropnih snovi, kot so določene v ustreznih mednarodnih pogodbah, in preprečile uporabo otrok pri nezakoniti proizvodnji in trgovini s takšnimi snovmi.

Po mojem razumevanju Konvencija v nobenem členu ne prepoveduje testiranja otrokove sline na prisotnost THC, zato pojasnjevanje nacionalnih in mednarodnih pravnih aktov v tej smeri lahko pomeni izogibanje neposredni odgovornosti za vzgojo. Prav tako v testiranju sline ne vidim nobene nevarnosti za človekovo dostojanstvo, če je postopek izveden na primeren način in se rezultati uporabijo za strokovno in človeško pomoč testirancu s pozitivnim izvidom. Navodila za takšen postopek je mogoče izdelati v zelo kratkem času in ne morem sprejeti stališča, da ga zaposleni v šolstvu niso sposobni izvesti.

Menim, da so pristojni, ki so se oglašali v medijih, zapravili odlično priložnost, da bi omenjeno vprašanje učiteljice uporabili za spodbujanje razprave o škodljivi rabi drog. Namesto, da bi pri dijakih povečali zanimanje za uporabo testerjev ter jih motivirali za podpisovanje izjave o prostovoljnem testiranju, so se zatekli k izjavam o varovanju otrokove zasebnosti. Prepričana sem, da je takšno razmišljanje škodljivo za celotno generacijo otrok, saj jim sporoča, da jim v imenu »varovanja zasebnosti« daje dovoljenje, da skrivajo svoje vedenje, ki je lahko problematično. Takšno mnenje oziroma dovoljenje otroci uporabljajo tudi v odnosu do staršev in skrbnikov ter jim s tem onemogočajo izvajanje nekaterih vzgojnih nalog, določenih v 33. členu Konvencije.

Gre predvsem za vprašanje vrednot, na katere se tako zelo radi sklicujejo različni varuhi. Če otroke vzgajamo v prepričanju, da jim pri varovanju škodljivega vedenja »pomagajo« celo zakoni, se ne smemo čuditi nemoči, ki jo pri vzgoji občutijo učitelji in starši. Zato pozivam pristojne, da pojasnijo, kako naj zaščitimo svoje otroke in vnuke pred takšnimi, po mojem mnenju premalo domišljenimi izjavami. Kako naj vzgajamo naše potomce, da bodo med vrednotami spet prepoznavali poštenost, tako do drugih, kot do sebe. Kajti vedeti je treba, da so ravno psihoaktivne snovi tiste, ki to vrednoto, torej poštenost, najhitreje razkrojijo.

Ko odrasli poskušamo svojo odgovornost zavijati v plašč varovanja otrokovih pravic, lahko naredimo tudi napako. Menim, da je mnenje, ki so ga v preteklih dneh zagovarjali pristojni, bilo napačno. Zato vabim vse pristojne, pa tudi dijake in njihove starše, da ponovno premislijo o testiranju na prisotnost psihoaktivnih snovi, ne le THC, temveč tudi drugih, predvsem alkohola. Takšna razprava bi pomenila priložnost za pogovor o vrednotah, na katerih lahko gradimo medsebojno zaupanje in večamo odgovornost za svoja ravnanja.

Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med., spec. psihiatrije
Varuhinja človekovih pravic v letih 2007-2013 in predsednica Foruma proti telesnemu kaznovanju otrok pri ZPMS