Sporočamo vam žalostno novico, da se je poslovil dolgoletni član in ustanovitelj Komisije za delo zgodovinskih krožkov pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), zgodovinar in muzejski delavec v pokoju, Matija Žganjar (1928 – 2024).
Čeprav je ZPMS danes najbolj prepoznavna po svoji humanitarni dejavnosti, pa je bil med njenimi cilji vselej tudi dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin. Ker k dvigovanju kakovosti življenja otrok zagotovo pripomore njihovo izobraževanje in pridobivanje najrazličnejših znanj, so se že leta 1966 pri ZPMS dogovorili o razširitvi svoje dejavnosti, ki naj ne bi bila samo humanitarne narave, temveč bi lahko mladim pomagala tudi na izobraževalnem in raziskovalnem področju. Pobudo za to dejavnost je takrat sprožil ravno naš Matic – Matija Žganjar, ki je bil kustos zgodovinar Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani (danes Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije).
Matic je namreč poznal problematiko novonastalih muzejev, katerih poglavitna naloga je bila takrat zbirati gradivo iz druge svetovne vojne. Odločili so se, da se povežejo s šolami in z njimi sodelujejo pri zbiranju tematskega gradiva za potrebe muzejev. Na šolah so se ustanovili zgodovinski krožki, ki so pod vodstvom mentorjev zgodovinarjev, začeli zbirati muzejsko gradivo, ki so ga ustrezno uredili in dokumentirali, pozneje pa predstavili na razstavah državnih srečanj mladih raziskovalcev zgodovine. Večkrat je s ponosom znal povedati, koliko dragocenega gradiva so znali zbrati mladi krožkarji.
Pravi začetek srečanj mladih raziskovalcev zgodovine z jasno zastavljenima ciljema poživiti delo zgodovinskih krožkov ter jih usmeriti v preučevanje in spoznavanj zgodovine domačega kraja, se je začel leta 1969, ko je bilo na Ptuju tudi prvo srečanje mladih zgodovinarjev. Tam so predstavili naloge z naslovom »Moj kraj v preteklosti«. Pod organizacijskim pokroviteljstvom ZPMS je bila nato od leta 1971 dalje vsako leto redno organizirana raziskovalna dejavnost zgodovinskih krožkov. Številne generacije učencev so v prvih letih raziskovale predvsem vsebine vezane na obdobje med 2. svetovno vojno in po njej: od ljudske vstaje do delovanja v ilegali in zaključnih bojev za osvoboditev, o izseljencih in izgnancih, partizanski saniteti in šolstvu ter o življenju otrok med NOB ter o vlogi mladine pri obnovi domovine itd.
Od zgodnjih začetkov pa vse do leta 2001 je bil Matic zelo prizadeven član Komisije za delo zgodovinskih krožkov. Kasneje, če mu je le čas dopuščal, pa se je z velikim veseljem udeleževal državnih srečanj mladih raziskovalcev zgodovine in sej Komisije.
Poznali smo ga kot vedrega in vedno nasmejanega človeka, ki je znal mladim vzbuditi zanimanje za raziskovalno delo in ohranjanje kulturne dediščine, člane Komisije in mentorje pa dobrovoljno spodbujati k nadaljnjemu sodelovanju.
V uradni program mednarodnega filmskega festivala v Locarnu Locarno Kids Screenings se je uvrstil otroški film Igrišča ne damo! režiserja Klemna Dvornika. Film bo na sporedu 11. avgusta. Je prvi slovenski film prikazan v festivalskem sklopu, ki je namenjen občinstvu najmlajših gledalcev, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra (SFC).
Režiser Klemen Dvornik je uvrstitev filma na festival v švicarskem Locarnu pospremil z besedami: “Izjemno sem hvaležen in počaščen, da sem imel priložnost soustvariti otroški film Igrišča ne damo!. Uvrstitev na Locarno Kids Screenings mi pomeni veliko, saj je eden izmed glavnih kriterijev pri izboru poglabljanje otrokovega razumevanja sebe in sveta. Iz lastne izkušnje vem, da filmi lahko globoko nagovarjajo in premikajo notranje svetove, kar je neprecenljivo, še posebej za otroke.”
Igrišča ne damo! (v prevodu Block 5) je akcijska pustolovščina o skupini dvanajstletnikov, ki se zoperstavijo odraslim in rešijo svoje igrišče pred uničenjem. V filmu igrajo: Kaja Zabret v vlogi Alme, Kaja Šuštar v vlogi Lune, ter Youri Friderich, Niko Lemark, David Trontelj in drugi. Poleg slovenskih igralcev Marka Mandića in Gregorja Zorca v večjih vlogah nastopata tudi hrvaška igralca Ivana Roščić in Enis Bešlagić ter srbski igralec Tihomir Stanić. Scenarij za film je napisala Dora Šustić, direktor fotografije pa je David Hofmann. Pri filmu so sodelovali še scenograf Miha Knific, oblikovalka maske Mojca Gorogranc Petrushevska, kostumografka Katarina Šavs, oblikovalec zvoka Lukáš Ujčík, glasbo je napisal Davor Herceg, film je montirala Ivana Fumić.
Igrišča ne damo!je slovensko-češko-hrvaško-srbska koprodukcija, ki so jo finančno podprli SFC, RTV Slovenija, Češki filmski sklad, Hrvaški avdiovizualni center ter srbsko ministrstvo za kulturo in Filmski center Srbije. Film je prejel tudi podporo programa Evropske komisije Media za razvoj in podporo Eurimages za produkcijo.
Glavni producent filma je produkcijska hiša A Atalanta. Koproducenti filma so še December, češki BFILM.cz, hrvaški Antitalent in srbski Living Pictures. Producenti so ob svetovni premieri povedali, da so film Igrišča ne damo! ustvarjali z mislijo na boljšo prihodnost, uvrstitev na festival v Locarnu pa odpira nove poti do občinstva ter v svet pošilja sporočilo filma, da vsak lahko spremeni svoj svet na bolje in s tem spremeni na bolje ves svet.
Ob filmu poteka kampanja #GibanjeZaGibanje, s katero želijo mlade iz vse Slovenije spodbuditi k več gibanja in kakovostnega druženja. Kampanji se pridružujeta tudi priljubljeni reper Nipke in producent Damjan Jović, ki sta za film ustvarila pesem Igrišča ne damo.
Letošnji mednarodni filmski festival v Locarnu poteka od 7. do 17. avgusta.
Naš socialno-humanitarni program ENO SRCE® združuje sedem skladov, med katerimi je tudi sklad POLNA ŠOLSKA TORBA. S tem skladom vsako leto poskrbimo, da imajo tudi otroci iz socialno šibkejših družin vse, kar potrebujejo za uspešen začetek šolskega leta.
Naraščajoče finančne težave
V zadnjem času opažamo, da ima vse več družin, v katerih sta oba starša zaposlena, finančne težave, saj minimalne plače ne zadoščajo za pokritje vseh življenjskih stroškov, ki se nenehno povečujejo. Sem spadajo tudi izdatki za zagotavljanje šolskih potrebščin, še posebej, če je v družini več otrok. Največji strošek so delovni zvezki, ki morajo biti novi.
Nekateri otroci nimajo niti šolske torbe, stvari prinesejo kar v vreči
V socialno šibkejših družinah imajo starši težave z rednim plačevanjem osnovnih življenjskih stroškov. Zato dela svojih prihodkov ne morejo nameniti za nakup šolskih potrebščin pred novim šolskim letom. Tako se zgodi, da ti otroci tudi sredi septembra nimajo vseh potrebnih delovnih zvezkov in drugih šolskih pripomočkov. Nekateri otroci nimajo niti šolske torbe, stvari prinesejo kar v vreči.
Socialna izključenost in stigmatizacija
Otroci so najbolj zaznamovani s stigmo revščine, zaradi česar so pogosto med vrstniki socialno izključeni, kar lahko vodi v nemotiviranost, slabo družbo in slab šolski uspeh. Z odpravo družinskega stresa, povezanega s stroški nakupa šolskih potrebščin, bodo ti otroci obisk šole doživeli kot vesel dogodek. Počutili se bodo enakovredne drugim otrokom in se bolj posvetili šolskemu delu.
Kako na ZPMS otrokom iz socialno ogroženih družin pomagamo pri nakupu šolskih potrebščin?
Šolske potrebščine in sredstva za delovne zvezke zbiramo že vse od sredine junija pa do sredine septembra, saj šolske potrebščine potrebujemo vse leto. Naša akcija je zelo uspešna, saj smo s pomočjo akcije Poštar Pavli polni šolske torbe (gre za tradicionalno sodelovanje s Pošto Slovenije) in s pomočjo dobrih ljudi zberemo veliko sredstev in šolskih potrebščin.
Koliko otrokom bomo pomagali letos?
V letu 2024 bomo pomagali preko 50 Članicam ZPMS – društev in zvez, ki delujejo po vsej Sloveniji, torej- najmanj 4340 otrokom.
Tako na sedežu ZPMS, Dimičeva 9, 1000 Ljubljana zbiramo nove šolske potrebščine – vse od torb, zvezkov, pisal, barvic, risalnih listov,…
Zbiramo pa tudi finančne donacije, ki jih namenimo predvsem za nakup delovnih zvezkov ali specifičnih učnih pripomočkov.
Zbiranje donacij in povabilo k sodelovanju
Zbiramo materialne (nove in rabljene šolske potrebščine) in finančne donacije, ki jih namenimo predvsem za nakup delovnih zvezkov ali specifičnih učnih pripomočkov.
Kot fizična oseba lahko sklad podprete z nakazilom na spodnje podatke ali s poslanim SMS sporočilom SOLA5 in SOLA10 na številko 1919.
Zveza prijateljev mladine Slovenije, Dimičeva 9, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0400 1004 9903 191 Sklic: SI00 245119 Namen: Polna šolska torba
V kolikor želite z nami projektno soustvarjati nas kontaktirajte na info@zpms.si
V letu 2023 smo razdelili približno 45.000 kosov šolskih potrebščin in pomagali 3.300 učencem in dijakom iz socialno šibkih družin.
Zveza prijateljev mladine Slovenije smo se priključili projektu #GibanjeZaGibanje. Anita Caruso, predsednica Strokovnega sveta za humanitarne programe ZPMS s področja socialnega varstva je utemeljila, zakaj je tako pomemben projekt Igrišča ne damo!
Telesno dejavna igra na prostem in športne igre so ključnega pomena za zdrav razvoj otrok, saj celostno razvijajo otrokove gibalne, miselne in socialne veščine. Javna otroška igrišča so družabna središča, na katerih se otroci lahko srečujejo, igrajo in razvijajo prijateljstva, starši ali skrbniki mlajših otrok pa stkejo tesnejše vezi s skupnostjo. Alternativa igriščem so čedalje bolj zasloni, zato gledanje zaslonskih medijev ni več samo vprašanje preživljanja prostega časa, ampak predvsem vprašanje zdravja in prihodnosti človeške skupnosti.
Ponekod pa imajo otroci na voljo za igro le šolska igrišča, ki so v času, ko ni pouka, pogosto zaklenjena. Dostopnost do šolskih igrišč je različno urejena, prenekateri ravnatelj se odloči za zaprtje, morda zaradi pričakovanja, da bi utegnili posamezniki na igrišču poškodovati igrala in šoli povzročiti nepotrebne stroške. Vendar pa zapiranje igrišč ni rešitev pred vandalizacijo družabnega življenja skupnosti. Večina otrok namreč tako izgubi možnost igranja na prostem, saj so rekreativni športi dostopni le tistim, ki si lahko privoščijo članstvo v športnih klubih. Zapiranje igrišč tako posredno poglablja socialne razlike v skupnostih, med sloji prikrajšanih pa kopiči nezadovoljstvo in jezo in tako poskrbi za vrtenje v krogu. Zmanjševanje možnosti nekaterih otrok za zdrav psihofizičen razvoj in omejevanje priložnosti njihovim staršem ali skrbnikom za tesnejše povezovanje v skupnosti vodi na dolgi rok v velike družbene probleme.
»Pomembno je, da šolska igrišča (p)ostanejo dostopna vsem otrokom, saj so ključnega pomena ne le za njihovo zdravje in dobro počutje, ampak tudi njihovih družin. Zato pozivamo pristojne institucije, da omogočijo dostop do igrišč ter na ta način spodbujajo gibanje otrok in mladine na prostem,« pa pravi Anita Caruso, predsednica Strokovnega sveta za humanitarne programe ZPMS s področja socialnega varstva. »Kje drugje se lahko ljudje lažje srečujejo in razvijajo dobre medčloveške odnose kot pri igri. Odgovorni odrasli lahko največ storijo za varovanje igrišč pred razdiralnostjo nekaterih posameznikov s svojo prisotnostjo, ne pa z zapiranjem igrišč in posledično z usmerjanjem otrok in mladine pred zaslonske medije. Prihodnost bo vključujoča, solidarna, povezovalna in kulturna – ali pa je ne bo.«
Pomagajte otrokom in mladostnikom premostiti težave, s katerimi se soočajo vsak dan. TOM telefon® je edini splošni brezplačni anonimni telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji, ki jim nudi varno in neobsojajoče okolje za pogovor o katerikoli težavi, veliki ali majhni.
TOM telefon svetovalne skupine delujejo v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Slovenskih Konjicah, Velenju, Krškem, Idriji, Ajdovščini in Tolminu.
𝐊𝐚𝐣 𝐯𝐚𝐦 𝐧𝐮𝐝𝐢𝐦𝐨?
Osnovno izobraževanje in uvajanje
Stalna podpora supervizorjev
Možnost svetovanja po telefonu, v spletni klepetalnici in prek e-pošte
Mreža z več kot 140 predanimi prostovoljci po vsej Sloveniji
Pridružite se nam na:
Informativni sestanek in predstavitev
Datum: Ponedeljek, 7. 10. 2024
Čas: 17.00
Kje: Spletna aplikacija Zoom
Na informativnem sestanku vam bomo predstavili delovanje TOM telefona® ter postopek izbire kandidatov za osnovno izobraževanje.
Za več informacij in prijavo na sestanek nas kontaktirajte na neza.jagodic@zpms.si ali obiščite našo spletno stran Tom telefona.
Naj vaša dobrota in sočutje pripomoreta k svetlejši prihodnosti otrok in mladostnikov.
Poziv vsem mladim! 🎬 Imate priložnost, da sodelujete v snemanju novega videospota za Nipketov hit “Igrišča ne damo”, ki bo del težko pričakovanega slovenskega filma, prihajajočega v kinematografe 5. septembra.
Igrišča ne damo! je mladinska akcijska pustolovščina o skupini dvanajstletnikov, ki se zoperstavijo odraslim in rešijo svoje igrišče pred uničenjem.
Kdaj in kje bo snemanje?
Petek, 2. avgust:
Izola: 12:30-13:15 (modro igrišče ob Ulici proletarskih brigad 16) – vabljeni statisti
Koper: 13:45-14:15 (odbojkarsko igrišče na Semedeli) – možen ogled snemanja
17:30-21:30 (Brilejeva – za statiste ob 18:00) – – vabljeni statisti
Oblačila: športna oblačila v naravnih barvah (brez vidnih logotipov, drobnih vzorcev in fluorescentnih barv).
Pridruži se nam in postani del nečesa velikega. Snemamo videospot za film, ki bo izšel v vseh kinematografih po Sloveniji 5. septembra. Vaša prisotnost nam veliko pomeni, zato povabite prijatelje in se vidimo na igrišču!
Hvala vsem, ki boste delili to objavo z mladimi, ki bi jih to veselilo. #gibanjezagibanje
Ustvarjalci filma Igrišča ne damo!, ki v slovenske kinematografe prihaja 5. septembra, so v sodelovanju s kreativnim studiem Trampolin zasnovali tudi kampanjo #GibanjeZaGibanje, s katero želijo mladostnike iz vse Slovenije spodbuditi, da prekomerno rabo naprav z zasloni in vse večjo družbeno izoliranost uravnotežijo z več gibanja na prostem in kakovostnim druženjem.
Družbeno odgovorna kampanja #GibanjeZaGibanje je doživela velik uspeh inodmeva po vsej Sloveniji.
Otroci in njihovi starši so na poziv studia Trampolin in ustvarjalcev novega otroškega filma prijavili številna igrišča, za katere jim je mar, da se jih ohrani, predvsem pa aktivno uporablja. Akterji kampanje so bili zelo uspešni pri aktiviranju mladih, dosegla je prav vse konce Slovenije. Kljub temu, da se je uradno zbiranje prijav že končalo, kampanja še zdaleč nima epiloga.
Vsi na igrišča in vabljeni na snemanje videospota!
Sodelavci kampanje so imeli pri izboru igrišč polne roke dela. ReperNipke pa se je danes zjutraj že javil na Hitradiu Center in v etru razkril sedem igrišč, ki jih »ne damo!«, in na katerih se bo snemal videospot za skladbo Igrišča ne damo!, za istoimenski film. Nipke je med drugim povedal, da poletne počitnice zanj niso bile le misel na morje, ampak predvsem vsakodnevno druženje na igrišču.
Videospot se bo snemal letos med 1. in 4. avgustom, zato vse vabimo, da v času snemanja igrišča tudi obiščejo in »odigrajo« svojo vlogo v spotu, režiral ga bo Tosja Flaker Berce, ki se podpisuje tudi pod mladinsko komedijo Kaj pa Ester, 2023. Direktor fotografije Peter Perunović pa je posnel številne videospote za zasedbe kot sta Senidah in Mrfy, slednje slišimo tudi v filmu Igrišča ne damo!
Ekipa bo torej snemala na sedmih izbranih igriščih, odpravila se bo v Izolo, Ljubljano, Koper in Maribor. Tu je nekaj emotivnih zapisov tistih, ki so »glasovali« za svoje igrišče in ga prijavili na naš poziv. Nabor je bil resnično raznolik.
»Ker je to prostor, kjer se družim s prijatelji in se imamo top! Pridi še ti«, je za svoje igrišče na Bratoževi ploščadi navijala Zala iz Ljubljane. Gentiana iz Izole pa je svoje igrišče pospremila s temi besedami: »To je moje rojstno mesto, soseska, v kateri sem odraščala in igrišče, ki je že veliko generacij pospremilo v svet.«
»Je eden največjih skate parkov in prvi te dimenzije v Sloveniji. Zanj smo se borili preko iniciative #mariborZAsk8park ,sedaj pa več kot pričakovano služi svojemu namenu, saj je nabito poln vse dni ter povezuje različne generacije, ki se tam aktivno ukvarjajo z urbanimi športi ali se zgolj družijo«, pa je ob svojem predlogu Skateparka Maribor zapisal Iztok Šumatić, tudi predsednik Rolkarske zveze Slovenije. Tudi Rolkarska zveza se je aktivno vključila v kampanjo.
Kampanja po kampanji! Igrišča odprimo za otroke!
#GibanjeZaGibanje vzbudilo veliko zanimanja. Kampanji se je zelo dejavno pridružila tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki bo v sodelovanju s kreativnim studiem Trampolin in ustvarjalci filma Igrišča ne damo! v naslednjih mesecih izvedla številne dejavnosti. Menijo, da ravno zapiranje igrišč posredno poglablja socialne razlike v skupnostih, med prikrajšanimi pa se kopiči nezadovoljstvo in jeza.
Anita Caruso, predsednica Strokovnega sveta za humanitarne programe ZPMS s področja socialnega varstva: »Pomembno je, da šolska igrišča (p)ostanejo dostopna vsem otrokom, saj so ključnega pomena ne le za njihovo zdravje, ampak tudi dobro počutje njihovih družin. Zato pozivamo pristojne institucije, da omogočijo dostop do igrišč ter na ta način spodbujajo gibanje otrok in mladine na prostem. Kje drugje se lahko ljudje lažje srečujejo in razvijajo dobre medčloveške odnose kot pri igri. Odgovorni odrasli lahko največ storijo za varovanje igrišč pred razdiralnostjo nekaterih posameznikov s svojo prisotnostjo, ne pa z zapiranjem igrišč in posledično z usmerjanjem otrok in mladine pred zaslonske medije. Prihodnost bo vključujoča, solidarna, povezovalna in kulturna – ali pa je ne bo.«
Anja Vogrič, vodja kreativnih projektov, ZPMS: »Veseli smo, da lahko ZPMS sodeluje pri tako pomembnem projektu, kot je Igrišča ne damo!. Naša ekipa si bo prizadevala za ohranjanje in širjenje prostorov za igro in druženje. Projekt Igrišča ne damo! je izjemnega pomena za lokalne skupnosti, saj spodbuja povezovanje in skupinsko delo med otroki, mladostniki in odraslimi.«
Prav tako pa je gibanje podprlo podjetje A1 Slovenija, v katerem pravijo, da se sporočilo kampanje odlično ujema z njihovo vizijo in vrednotami, h katerim stremijo tudi sami.
Nika Frece, višji ekspert za tržno komuniciranje: »A1 Vajb nagovarja mlade k svobodomiselnemu razmišljanju, hkrati pa jih vzpodbuja, da vztrajajo pri uresničevanju svojih sanj, kar sporoča tudi s komunikacijsko platformo – »Ti samo piči«. Podpora mladih je ključna za razvoj novih generacij in zato je bil logičen korak, da A1 Vajb podpre film Igrišča ne damo! in s tem opozori na pomembnost prepotrebnih sprememb v družbi.«
Ne pozabite, septembra pa v kino
5. septembra v slovenske kinematofrage prihaja filmska zgodba Igrišča ne damo!, ki govori o mladih aktivistih. 12-letna Alma se z očetom preseli v novo sosesko v Ljubljani, ki je skejtarsko “gnezdo” sošolke Lune. Dekleti se na začetku ne razumeta najbolje, obenem pa se napetosti v njujem odnosu vse bolj stopnjujejo. Ko Alma izve, da bo gradbeno podjetje, kjer je zaposlen tudi njen oče, porušilo igrišče z zelenimi površinami in bo namesto tega zgradilo ogromno parkirišče, se v njej zbudi borbeni duh. Boj za igrišče, drevesa in čisti zrak jo poveže z Luno in njeno družbo. Druščina ima le teden dni, da reši igrišče. Njihov moto je: “Kdor zafrkne – naj crkne!”V novem otroškem filmu blestijo nadarjene mladenke in mladeniči, prav tako pa ne manjka znanih obrazov filmskega in glasbenega sveta. Med njimi so Marko Mandić, Gregor Zorc, Tihomir Stanić, Ivana Roščić, Enis Bešlagić, Saša Pavček, Voranc Mandić, Sarah Al Saleh, Mark Jacob Cavazza in Dario Nožič Serini.
IZBRANA IGRIŠČA, KI BODO DEL VIDEOSPOTA
1. Igrišče Bratovševa ploščad, Ljubljana 2. Brilejeva Chicago Bulls, Ljubljana 3. Šolsko igrišče OŠ DOB 4. Doživljajsko igrišče Mali betnavski gozd, Maribor 5. Skatepark Maribor 6. Odbojskarsko igrišče, Koper 7. Modro igrišče, Izola
Komenda, 22. julij 2024 – V Lidlu Slovenija so se tudi letos tradicionalno pridružili dobrodelni akciji Pomežik soncu®, ki jo že 25 let organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Zbiranje sredstev je potekalo z dobrodelno aktivacijo na družbenih omrežjih, skupno pa bo Lidl Slovenija ZPMS doniral 18.000 evrov in s tem omogočil 360 brezskrbnih počitniških dni otrokom s posebnimi potrebami.
Lidl Slovenija in ZPMS že vrsto let sodelujeta pri humanitarni akciji Pomežik soncu, ki jo ZPMS nepretrgano izvaja od leta 1999. Akcija je namenjena zbiranju sredstev za letovanje otrok, ki jim starši zaradi socialne stiske ne morejo omogočiti počitnic, zadnjih nekaj let pa gredo v sklopu akcije na letovanje tudi otroci s posebnimi potrebami.
Na fotografiji: Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS, in Peter Kebrič, direktor nabave v Lidlu Slovenija. (foto: MP produkcija)
»Zveza prijateljev mladine Slovenije se iskreno zahvaljuje za dolgoletno podporo. Z vašo pomočjo lahko v okviru programa Pomežik soncu® omogočamo poletna letovanja tudi za otroke s posebnimi potrebami. Ta sredstva zagotavljajo, da lahko ‘Pomežikovi’ otroci preživijo nepozabne počitnice v letoviščih po vsej Sloveniji, kjer se lahko sprostijo, se igrajo in ustvarjajo čudovite spomine. Lidlova donacija ni le finančna podpora, temveč tudi izraz skrbi in ljubezni do otrok, ki potrebujejo posebno pozornost in nego. Veseli nas, da skupaj ustvarjamo boljši svet za naše mlade,« je ob predaji donacije dejala Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS.
V zadnjih petih letih so brezskrbne počitnice omogočili več kot 300 otrokom
Lidl Slovenija je letos za akcijo Pomežik soncu pripravil dobrodelno aktivacijo, ki je v juniju potekala na družbenih omrežjih podjetja. Sodeloval je lahko vsak, tako da je na svojem profilu na Instagramu delil sliko Lidlovega izdelka, brez katerega si ne predstavlja poletnega dopusta, in označil Lidlov profil, ali pa tako, da je izpolnil križanko na Lidlovem profilu na Facebooku.
»Ponosni smo, da lahko pripomoremo k lepšim počitnicam otrok, ki zaradi socialnih stisk ali zdravstvenih težav sicer ne bi mogli uživati brezskrbnih počitnic. Tako kot si s ponudbo prizadevamo našim kupcem ponuditi preprosto več, verjamemo, da tudi na področju družbene odgovornosti lahko več dosežemo le skupaj. Naše sodelovanje z ZPMS je dokaz, da lahko tako ustvarjamo boljši svet za ranljive ciljne skupine,« je ob predaji donacije povedal Peter Kebrič, direktor nabave v Lidlu Slovenija.
Za vsako sodelovanje v aktivaciji je podjetje prispevalo v sklad za letovanje otrok s posebnimi potrebami iz socialno ogroženih družin, ki za brezskrbno uživanje na počitnicah potrebujejo spremljevalca. Skupno bodo v Lidlu Slovenija v sklad prispevali 18.000 evrov, kar bo ZPMS omogočilo organizacijo 360 brezskrbnih počitniških dni za otroke s posebnimi potrebami. V zadnjih petih letih pa so s sodelovanjem v akciji Pomežik soncu letovanje omogočili več kot 300 otrokom pod okriljem ZPMS.
Lidl ZPMS podpira tudi z dobrodelno beležko Zdravka Lidla
V Lidlu Slovenija ZPMS v letošnjem letu že tradicionalno podpirajo tudi z dobrodelno šolsko beležko Zdravka Lidla, ki je Lidlova maskota uravnoteženega prehranjevanja in gibanja. 50 centov od vsake prodane beležke bo namreč namenjenih za pomoč družinam v stiski pod okriljem ZPMS.
Beležka je do razprodaje zalog na voljo v vseh Lidlovih trgovinah in je polna uporabnih nasvetov in zanimivosti, otroke pa ozavešča tudi o za planet vedno bolj pomembnih trajnostnih temah ter hranozavestnem ravnanju s hrano. Idealna je za osnovnošolce, saj vključuje koledar, urnik, dnevnik, zabavne namige, pobarvanke, recepte, prostor za ocene ter dodatne zapiske.
Na fotografiji: Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS (foto: MP produkcija)
Danes se bomo poslovili od Anite Ogulin. Ob tej priložnosti je Darja Groznik, predsednica ZPMS, napisala nekrolog v čast Aniti. Nekrolog je spominski zapis, ki izraža spoštovanje do pokojne osebe in poudarja njene dosežke ter vpliv na življenja drugih. V nadaljevanju preberite ganljive besede, ki jih je Darja delila z nami, objavljene tudi v časopisu Dnevnik.
Dragi Aniti v slovo
Bilo je konec leta 2012. Poklicala me je Anita in povabila na razglasitev Slovenca leta, ki jo je organiziral Nedeljski Dnevnik. Da bo laskavi naziv pripadel njej, je bilo že znano. »Z veseljem,« je bil moj odgovor. Takoj po uradni razglasitvi se je iz množice iztrgal možak s harmoniko. Izboril si je pot do Anite in ji začel igrati. Kasneje je omenila, da mu je pomagala iz težav. Možak je igral in igral, Anita je stala in ga spoštljivo poslušala. Ker sem iz novinarskih vrst, sem začutila tisti znani nemir novinarjev, urednikov, pomembnih visokih gostov, tudi politikov, ki so ji želeli čestitati in poklepetati z njo. Niti uradne izjave Slovenke leta še ni bilo … Ampak Anita se ni dala motiti. Poslušala je do konca – zato, ker ji je bil najbolj pomemben ČLOVEK. Tisti anonimnež med pomembneži, ki ji je tisti trenutek namenil skladbo.
Vsak od nas, ki smo v kateremkoli obdobju ali pri kateremkoli projektu sodelovali z njo, v teh dneh obuja spomine na Anito. Večina spominov in lepih misli ne bo objavljenih, ampak zapisanih v srcih tistih, ki jim je pomagala. Za mnoge je bila zadnje upanje. Da Slovenija ni le dežela blagostanja, da se družba nevarno razslojuje na bogate in revne, da so mnogi odrinjeni na rob preživetja in oropani celo človeškega dostojanstva, da si zatiskamo oči pred realnostjo, je vztrajno in argumentirano ponavljala.
Anita je poosebljala duh naše velike in razvejane organizacije – Zveze prijateljev mladine Slovenije in njenih članic. Bila je simbol skrbi za otroke, ki so naše bogastvo in prihodnost, in ustvarjanja enakih možnosti za vse. Imela je odlične ideje in jih znala bliskovito realizirati. Njena nekdanja sodelavka Anita Caruso se devetdesetih let, ko smo postali samostojna država in se hkrati tudi začeli odmikati od socialno naravnane družbe – takrat je bilo celo zaznati, da je ZPMS preživela svoj čas – pogosto spominja kot streznitev, da bo treba otrokom in družinam organizirano in sistematično pomagati. Prav Anita Ogulin je bila tista gonilna sila, ki je pri vzpostavitvi Humanitarne linije, ki je leta 1998 povezala ZPMS in Televizijo Slovenija, praktično v trenutku posredovala seznam nekaj deset družin, za katere naj bi se v nedeljskih oddajah zbirala sredstva za pomoč. Poznala je teren. S tem je bil prebit led v tovrstno humanitarno poslanstvo ZPMS. Njenemu zgledu so sledila tudi ostala društva in zveze po terenu in tako se je gradila humanitarna mreža ZPMS.
Anitina empatija do trpečih, trpinčenih in prikrajšanih, ni poznala nobene tolerance. Dobesedno je živela trpljenje vseh, ki so se k njej zatekli po pomoč, pa tudi tistih, katerih bolečino in stisko je prepoznala sama, se jim približala in jim ponudila roko opore. Na letovanjih in v programih počitniškega varstva je Anita prepoznavala tudi trpinčene in zlorabljene otroke. Največjo stisko je doživljala, kadar starši ob vrnitvi z letovanj niso prišli po otroka in tedaj, ko se otroci zaradi različnih stisk ob povratku z letovanj niso želeli vrniti k staršem. Rešitev je iskala v pobudi za zakonsko ureditev “začasne namestitve otrok v hiši zavetja za otroke”, ki jo je ZPMS naslovila na odločevalce. Hiša zavetja Palčica danes ponuja varno zavetje mnogim otrokom.
Kot predana predsednica komisije za socialna in humanitarna vprašanja je bila gotovo ena od pionirk razvoja humanitarnih programov ZPMS. Svoja prizadevanja je nato nadgradila v številnih humanitarnih projektih znotraj ZPM Ljubljana Moste-Polje – danes zagotovo ni nikogar, ki ne bi poznal Botrstva. Bila je tista, ki je premaknila širše zavedanje družbe, da stiske ljudi obstajajo in jih je potrebno reševati.
Njeno življenje je polnila skrb za druge. Pogosto se zdi, da so vrednote, kot so solidarnost, skrb za sočloveka, nudenje pomoči, spoštljivost in prijaznost, odšle na pogorišče zgodovine, v ospredje pa je stopil individualizem, gonja za še več … Anita je s svojo pojavnostjo in prizadevnostjo postavljala ogledalo vsem, celotni družbi, tudi odločevalcem. Ustvarjala je boljšo družbo. Dokazovala je, da je to mogoče. Pri tem je bila vztrajna, trmasta in drzna. Mar ni prav drznost tisto, kar ustvarja spremembe? In te spremembe, dobri projekti za otroke, za mlade, bodo ostali. Največja in najbolj dragocena zapuščina Anite Ogulin pa je zavedanje, da lahko naredimo družbo bolj sočutno, prijazno in spodbudno za vse!
Darja Groznik,predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vticnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Ce boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.OkPravna obvestila
Osnovno izobraževanje in uvajanje
Informativni sestanek in predstavitev
Datum: Ponedeljek, 7. 10. 2024
Čas: 17.00
Kje: Spletna aplikacija Zoom
