Natečaj Evropa v šoli je eden izmed programov Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in poteka že 16. leto. Tema natečaja je vsako leto usklajena s temo evropskega leta. Leto 2015 je razglašeno za evropsko leto za razvoj, katerega geslo je: »Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost«. V okviru evropskega leta so posebej izpostavljene vrednote: solidarnost, odgovornost in soodvisnost. Glede na izpostavljene vrednote je natečaj Evropa v šoli letos potekal pod naslovom Sodelujem, svet oblikujem.

Na šolski ravni je v šestih kategorijah natečaja (likovni, literarni, foto, video, projektni in povezovalni) sodelovalo:
• 555 šol
• 8455 učencev
• 607 mentorjev
• otroci so ustvarili 8333 del

Na zaključni nacionalni prireditvi, ki je potekala v petek, 8. maja 2015, v Festivalni dvorani Pionirskega doma, so več kot 600 zbranih otrok in njihovih mentorjev nagovorili Kamal Izidor Shaker, predsednik odbora DZ RS za Evropske zadeve, Nataša Adlešič Barba, nacionalna koordinatorica za Evropsko leto za razvoj 2015 in Darja Groznik, predsednica ZPMS. Govorci so izpostavili pomen natečaja za vpletanje evropskih tematik in razmišljanj o Evropi med učence po celotni Sloveniji. Iz njihovih del pa je začutiti mladostniški optimizem, ustvarjalnost in željo po sodelovanju, kar naj bo zgled tudi odraslim.

Prireditev je povezoval Boštjan Gorenc – Pižama, kot glasbeni gost pa je nastopil Trkaj.

Več informacij o natečaju najdete na: www.zpms.si in na facebook strani Evropa v šoli.

Foto: Matic Pandel

V ponedeljek, 13. aprila 2015, je v veliki dvorani Državnega zbora RS potekalo zasedanje 25. nacionalnega otroškega parlamenta. Osrednja tema je bila izobraževanje in poklicna orientacija. Uvodni govorci, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, dr. Milan Brglez, predsednik države, Borut Pahor, minister za javno upravo, Boris Koprivnikar in Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) so v svojih nagovorih poudarili, da morajo mladi slediti svojim željam in interesom z veliko mero radovednosti in vztrajnosti.

Sledila je izvolitev predsednika 25. nacionalnega otroškega parlamenta, ki je postal 14-letni Ciril Cerovšek iz Dolenjske regije. »Biti predsednik otroškega parlamenta se mi zdi pomembna funkcija in mislim, da bi na področju izobraževanja in poklicne orientacije lahko še veliko spremenili. Pričakujem, da bodo zaključki, ki smo jih danes sprejeli, slišani s strani naših odločevalcev in tudi upoštevani,« je ob zaključku povedal novo izvoljeni predsednik.

Mladi parlamentarci so se pogovarjali o štirih osrednjih temah: poklici prihodnosti, vseživljenjsko učenje, formalno in neformalno izobraževanje in vsi poklici so pomembni.

• Med poklice prihodnosti so mladi umestili področji genetike in robotike ter izpostavili poklic astronavta in pomen družinskih podjetij.
• Mladi se zavedajo, da je učenje vseživljenjski proces. Poklice bi želeli spoznavati v osnovni šoli.
• Že tekom celotnega zasedanja so mladi parlamentarci poudarjali pomen tako formalnega kot tudi neformalnega izobraževanja.
• S tem, da so vsi poklici pomembni, so se strinjali vsi, ker bomo vse poklice na določeni točki potrebovali.

Za temo 26. nacionalnega otroškega parlamenta, ki bo potekal aprila 2016, so si mladi parlamentarci izbrali pasti mladostništva.

Otroški parlamenti so program vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo. Kot oblike demokratičnega dialoga se izvajajo v vseh šolah po Sloveniji, nadgradijo se s parlamenti na občinski in regionalni ravni in se zaključijo na nacionalnem otroškem parlamentu. projekt izvajamo že od leta 1990 in pomeni eno od izvirnih oblik spodbujanja otrok k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih po demokratičnem postopku izberejo sami. V programu sodelujejo ob podpori mentorjev in prostovoljcev učenci in dijaki iz večine slovenskih šol.

V soboto, 28. marca 2015, je potekala 41. skupščina Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). V uvodu je predsednica ZPMS Darja Groznik predstavila delo zveze v minulem letu in izpostavila, da so: »Naši načrti za minulo leto bili izpolnjeni in na marsikaterem področju tudi preseženi. Še vedno ostajajo izzivi, predvsem v povezavi z zdravstvenimi letovanji. Čaka nas tudi premislek o nekaterih naših projektih, kot je Siti besed, ki ima zagotovljena sredstva le do konca tega šolskega leta.« Generalna sekretarka ZPMS Breda Krašna pa se je osredotočila na finančno plat delovanja: »Ugotavljamo, da država vedno manj sofinancira naše programe. Predvsem tiste, ki zagotavljajo dodano vrednost za razvoj otrok. Izmed desetih programov, ki jih ZPMS izvaja, sta trenutno sofinancirana s strani države le dva – TOM telefon in Središče ZIPOM (Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov). Upamo, da bomo kljub skromni podpori države, še naprej uspeli zagotoviti dovolj sredstev za nemoteno izvajanje naših programov in projektov.«

Skupščina je sprejela Program dela in Finančni načrt ZPMS za leto 2015. To bo še naprej temeljilo na prilagajanju trenutnim družbenim razmeram in vodenju programov, ki otrokom in družinam zagotavljajo možnosti za zdrav in kvaliteten razvoj.

ZPMS z leti pridobiva vedno več novih članic. Letos so se pridružila štiri nova društva: DPM Andraž nad Polzelo, DPM Velika Dolina – Jesenice, DPM Cerkno in DPM Lukovica. Tako je sedaj skupno število društev in zvez, ki delujejo pod okriljem ZPMS 108.

V okviru skupščine so potekale tudi volitve. Novo izvoljeni so bili člani Upravnega odbora (Nataša Klepec, Saša Mikić, Kristina Kovač, Dragica Poznič, Vinko Hostar, Marjeta Ferkolj Smolič, Manca Perko, Jošt Šmajdek, Franc Kržan, Mateja Frank, Nace Breitenberger, Robert Trunkl), Častnega razsodišča (Vida Ban, Andželka Korošec, Erika Račič, Zdenka Šturm, Simona Valoh) in Nadzornega odbora ZPMS (Tanja Božičnik, Alenka Muc, Zdenka Pogorevc Višnjar, Alojz Potočar, Rosvita Svenšek). Člane komisij, forumov in odborov bo v naslednjih mesecih imenoval Upravni odbor ZPMS.

1. marca je Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) praznovala 62 let delovanja. Spremenjene družbene razmere, zlasti ekonomska kriza, poslabšanje socialne varnosti prebivalstva v Sloveniji in v svetu, so pomembno vplivale na delovanje ZPMS v zadnjem letu. »Želje ob rojstnem dnevu so zato preproste. Da bi bilo družinam in otrokom zagotovljeno vse potrebno, za njihov zdrav razvoj. Zavedamo se, da je treba otrokom v današnjih razmerah zagotoviti osnove za preživetje in razvoj, a to ne sme postati naše edino vodilo. Koliko je otrok, katerih potenciali ostajajo neizkoriščeni in koliko je otrok, ki prinašajo dodano vrednost naši družbi, a ostanejo v današnjih časih spregledani. Zato bomo pri ZPMS nadaljevali z vlaganjem energije v naše programe in projekte, za katere verjamemo, da lahko otrokom zagotovijo nova znanja, kompetence in kakovostno preživljanje prostega časa,« je razmišljanja ob praznovanju strnila predsednica ZPMS Darja Groznik.

Prosti čas je bil tudi osrednja tema Tedna otroka, ki je potekal prvi teden oktobra. Vsako leto pripravimo poslanico ob tednu otroka, tokrat pa smo pripravili dve. Eno smo namreč namenili otrokom v vrtcih in osnovnih šolah. Tudi njim smo poskusili približati in ovrednotiti pomen prostega časa in igre, na katero vse pogosteje pozabljamo.

Leto 2014 je zaznamovala Konferenca ob 25. obletnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah, ki je v veliki dvorani Državnega zbora RS potekala lani novembra. Na njej so otroci med drugim razpravljali o dodatnih vsebinah v šoli na temo državljanske vzgoje. To je spodbudilo tudi Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino, k sklicu nujne seje na temo uvedbe predmeta Državljanska in domovinska vzgoja ter etika v srednje šole. Odbor je ob koncu razprave sklenil, da ministrstvu za izobraževanje in drugim pristojnim institucijam predlaga pripravo analize o tem, ali je treba v učnih načrtih povečati obseg omenjenih vsebin.

Veseli nas, da smo vedno pogosteje konstruktiven sogovornik ostalih organizacij in odločevalcev na državni ravni. V januarju smo bili namreč vabljeni na štiri seje. Najprej na 7. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino na temo varčevanja na področju izobraževanja. Sledila je udeležba na posebni seji parlamentarnih odborov – Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino, kjer je bilo predstavljeno UNICEF-ovo poročilo z naslovom Otroci recesije: Vpliv gospodarske krize na blaginjo otrok v razvitih državah in poročilo Inštituta RS za socialno varstvo Socialni položaj v Sloveniji 2013–2014. Ob tej priložnosti smo skupaj z UNICEF-om pripravili priporočila za reševanja problematike revščine otrok. Udeležili smo se tudi skupne seje odbora DZ za finance in monetarno politiko ter odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide na kateri so govorili o možnostih odpisa dolgov najrevnejšim. »Pri ZPMS želimo biti konstruktiven partner v pogovorih, ki vplivajo na življenje otrok in družin v Sloveniji. Z našimi izkušnjami želimo prispevati k iskanju ustreznih rešitev za zagotavljanje enakih možnosti za razvoj vseh otrok,« poudarja generalna sekretarka ZPMS Breda Krašna.

Pot, ki smo jo do sedaj prehodili je bila dolga, a še vedno smo na marsikaterem področju šele na začetku. V prihodnje se bomo trudili, da otrokom in družinam ne bodo odvzete že pridobljene pravice, da bodo vsi otroci deležni brezplačnega obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne glede na urejenost zavarovanja njihovih staršev, ukvarjali se bomo s problematiko letovanj prek zdravstvenega zavarovanja in se vsakodnevno trudili, da bodo imeli vsi otroci enake možnosti za zdrav razvoj in za razvijanje svojih potencialov.

Pregled delovanja glavnih programov in projektov ZPMS v minulem letu:

TOM Telefon

V letu 2015 praznuje 25 let delovanja

– Nacionalna mreža TOM je 20. novembra (na rojstni dan) s strani Socialne zbornice Slovenije prejela Strokovno verifikacijo javnega socialnovarstvenega progama.
– V obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 smo na TOM telefonu prejeli 28.650 telefonskih klicev in opravili 5.912 svetovalnih pogovorov. Odgovorili smo na 445 vprašanj preko e-pošte in na 351 vprašanj v klepetalnici. Skupaj to pomeni 29.446 klicev, e-pošte in klepetov.
– Že drugo leto zapored so več klicev opravili fantje (52%).
– Na številki 116 111 deluje 8 svetovalnih skupin: Idrija, Krško, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Slovenske Konjice, Tolmin in Velenje. V programu je aktivnih 144 svetovalcev – prostovoljcev, ki so opravili 5607 prostovoljskih ur.

Otroški parlamenti

V letu 2015 praznuje 25 let delovanja

– 7. aprila 2014 je potekal 24. nacionalni otroški parlament na temo Razmere v družbi. Udeležilo se ga je 107 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije, spremljalo jih je 28 sovrstnikov – novinarjev. Na 24. NOP se je po dolgem času vzpostavil dialog med otroci in odločevalci.
– Istega dne je v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve potekal dogodek z naslovom Prihodnost naše družbe – pogledi otrok in mladostnikov na razvoj sveta. Na obeh dogodkih je bila prisotna Marta Santos Pais, neodvisna predstavnica generalnega sekretarja OZN za nasilje nad otroki, ki je bila navdušena nad slišanim in videnim.
– Mladi so bili prvič vabljeni k sodelovanju na državnozborskem odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino, kjer sta mladi parlamentarki predstavili zaključke 24. nacionalnega Otroškega parlamenta.

Središče ZIPOM (Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov)

– Središče ZIPOM povezuje 40 nevladnih organizacij s področja otrokovih pravic. Deluje od leta 2013, v tem obdobju je med drugim podal:
o pobudo za vzpostavitev samostojnega instituta varuha otrokovih pravic oziroma samostojnega oddelka za otrokove pravice pri obstoječem Varuhu človekovih pravic RS – samostojni oddelek je bil vzpostavljen;
o pobudo za ratifikacijo tretjega izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah – gradivo za Vlado RS za ratifikacijo je v fazi priprave;
o pobudo za ureditev otrokove pravice do zasebnosti v medijih v skladu s Smernicami za poročanje o otrocih – skupaj z Varuhom človekovih pravic RS, Društvom novinarjev Slovenije, nekaterimi novinarji in Novinarskim častnim razsodiščem smo oblikovali Smernice za poročanje o otrocih – smernice pri svojih razsodbah kot podlago za odločanje uporablja tudi Novinarsko častno razsodišče.

Evropa v šoli

– Z natečajem, ki je namenjen otrokom in mladostnikom v vseh slovenskih osnovnih in srednjih šolah natečaj Evropa v šoli mladim omogoča možnosti raznovrstnih oblik izražanja osebnega odnosa do družbenih vprašanj skladno z njihovimi sposobnostmi, starostjo in ravnjo razumevanja družbenih procesov.
– Preko literarnega, likovnega, foto, video in povezovalnega natečaja (gibalnega, plesnega, dramskega) mladi razmišljajo in ustvarjajo o temi evropskega leta, ki je bila v letu 2014 Mladi sporočamo odraslim.
– Na natečaju je sodelovalo skoraj 6.500 mladih ustvarjalcev iz vse Slovenije, ki so na natečaj poslali 5.989 del, ustvarjali pa pod vodstvom 614 mentorjev.

Mladi raziskovalci zgodovine

– Mladi raziskovalci zgodovine so v šolskem letu 2013/2014 raziskovali na temo Ohranjanje spomina. Svoje pisne izdelke so tudi ustno predstavili na 45. državnem srečanju mladih zgodovinarjev konec maja 2014 v Krškem.
– Srečanja se je udeležilo 180 udeležencev iz 51 osnovnih šol iz cele Slovenije. Podelili smo 29 zlatih in 22 srebrnih priznanj. V šolskem letu 2014/2015 pa mladi raziskujejo na temo Sledi prve svetovne vojne v mojem kraju.

Socialno humanitarni programi

– Osnovni socialno humanitarni programi so Pomežik soncu, Siti besed, Poštar Pavli, Pomoč družinam in Štipendijski sklad Nivea.
– V okviru socialno humanitarnih programov smo za plačevanje toplih obrokov v šoli, letovanja, enkratno finančno pomoč družinam (plačevanje računov, nakup materialnih dobrin …), šolske potrebščine, štipendije … zbrali in razdelili več kot 550.000 EUR.

Letovanja

– Prek naših društev in zvez lahko otroci letujejo v 16-ih počitniških domovih, letno jih tam letuje več kot 20.000.
– Pomežik soncu je akcija, prek katere želimo otrokom, ki jim starši tega ne morejo omogočiti, zagotoviti brezplačne počitnice.

V marcu bo zaživela nova spletna stran ZPMS, do takrat pa nas lahko še vedno spremljate na www.zpms.si ali na naši facebook strani.

V Sloveniji se stopnja tveganja revščine otrok znatno povečuje že od leta 2008. Kljub temu da Ustava RS otrokom zagotavlja posebno varstvo in skrb, pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) ugotavljamo, da nimajo vsi otroci enakih možnosti za razvoj svojih sposobnosti in zmožnosti.

Ne strinjamo se z vse pogosteje uporabljeno prakso, da socialne probleme in posledice revščine, ki jih družbena kriza povzroča, rešujejo humanitarne organizacije in s tem prevzemajo bremena, ki bi jih morala reševati država.
Zahtevamo odziv države na poglabljajočo se stisko družin in zlasti otrok v času recesije. Revščina otrok je izbira države. V rokah ima namreč vse vzvode, da z ustrezno izbiro ukrepov in primerno prerazporeditvijo sredstev – znotraj obsega sredstev, namenjenih za varovanje socialne varnosti najšibkejših – zavaruje otroke pred začaranim krogom revščine: pred socialno izključenostjo, neenakostjo, izgubo možnosti za normalni razvoj.

Številne raziskave, tudi zadnja Unicefova o vplivu recesije na položaj otrok v razvitih državah, kažejo, da je mogoče z ukrepi države, ki so usmerjeni v otroka, v izboljšanje njegovih možnosti in zmanjšanje socialne izključenosti zaradi socialne ogroženosti, v kateri se znajde družina, pomembno prispevati k zmanjšanju posledic revščine otrok.

Zaradi socialnega položaja družin v času recesije ter sprejetih varčevalnih ukrepov, ki negativno vplivajo na življenje otrok, ZPMS zahteva:

1. Sprejem Zakona o javnem interesu na področju skrbi za otroke. V njem bi opredelili vsa področja, na katerih poteka proces oblikovanja in uresničevanja politik za otroke in na katerih se pripravljajo, sprejemajo in izvajajo aktivnosti za otroke zunaj institucionalne skrbi za otroke (šol, vrtcev in zavodov). Zakon naj bi urejal mnoga neurejena vprašanja na področjih: otroci v športu, otroci na letovanjih in zimovanjih, otroci v počitniških in prostočasnih dejavnostih, participacija otrok, otroci brez spremstva, otroci etničnih manjšin in otroci priseljenci, otroška letovišča in prostori za prostočasne dejavnosti za otroke. Pomembno bi bilo z zakonom opredeliti obveznosti in odgovornosti organizatorjev pri zagotavljanju varnosti, zdravja, zaščite pred spolnimi in drugimi oblikami zlorabljanja, zaščite pred nasiljem, kakovosti programov in prisotnosti usposobljenih mentorjev. V zakonu bi opredelili tudi aktivnosti otrok samih, oblike participacije otrok, kjer na podlagi lastnih prizadevanj (in s pomočjo mentorjev v šoli in izven nje) prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti.

2. Sprejem Resolucije o nacionalnem programu za otroke zagovarja tudi središče ZIPOM, ki deluje pod okriljem ZPMS, združuje pa že 40 nevladnih organizacij s področja otrokovih pravic. V ta namen naj se dopolni družinska zakonodaja ter v njej opredeli sprejemanje nacionalnega programa za otroke. Na tej osnovi naj Vlada RS sprejme Akcijski program izvajanja ukrepov za doseganje nacionalnega programa ter spremlja njegovo uresničevanje. Potrebujemo "politiko za otroke", ki bi bila tudi vizija in strategija odnosa družbe do najmlajših, zbir usklajenih ukrepov različnih sektorskih politik z namenom razvoja skrbi za otroke.

3. Z jasno vizijo na področju celostne skrbi za otroke v Republiki Sloveniji bo država lahko sistematično odpravljala kršitve otrokovih pravic. Tudi tistih, ki jih med drugim vsako leto v svojih poročilih omenja in nenehno ponavlja Varuh človekovih pravic in tistih, na katere nas opozarja Odbor za otrokove pravice pri OZN.

4. ZPMS na osnovi Konvencije o otrokovih pravicah zagovarja zagotavljanje enakih pogojev za zdrav telesni in psihosocialni razvoj vseh otrok, ne glede na socialni položaj staršev. Prav na neenake možnosti otrok glede na socialni položaj staršev in druge osebne okoliščine staršev ali skrbnikov, opozarjamo že dalj časa. Zato je treba zagotoviti celostno socialno pomoč ob nastanku socialne stiske.

5. Ureditev odloga izvršbe za javne storitve (stroški vrtca, šole, …) pri družinah, ki prejemajo denarno socialno pomoč. Izvršbe pri družinah brez premoženja so samo strošek za javno blagajno.

6. Reorganizacija CSD-jev, ki morajo prevzeti svojo osnovno funkcijo; to zdaj pogosto opravljalo humanitarne organizacije. Njihovo hitrejše odločanje in odločanje o pravicah na podlagi aktualnih podatkov.

7. Pravočasno in sprotno izdajanje odločb o pravicah iz javnih sredstev na centrih za socialno delo in hitro odločanje o pritožbah zoper odločitve na MDDSZEM.

8. Ureditev sistema otroških dodatkov, po katerem bo otroški dodatek popolnoma izvzet iz socialnih transferjev, ker njegov namen ni osnovna socialna varnost, ampak boljše možnosti za zdrav razvoj in enake možnosti otroka. V otroški dodatek se ne sme posegati za poplačilo kakršnih koli drugih terjatev do staršev. Pri ugotavljanju izpolnjevanja cenzusa za denarno socialno pomoč upoštevanje humanitarnih pomoči v prihodke ni dopustno.

9. Ureditev zakonskega okvira, ki bo omogočil, da denarna socialna pomoč v celoti pripada upravičencu in prepovedal bankam, da vanjo posegajo za poplačilo bančnih stroškov.

10. Zagotovitev samostojnega polnega zdravstvenega zavarovanja otrok, ne glede na status staršev.

11. Kot ključni element otrokove socialne varnosti vse raziskave navajajo varnost bivališča. Izguba bivališča najbolj vpliva na socialno izključenost in izgubo številnih možnosti otrok. Prav zato opozarjamo, da mora država ukrepati predvsem s predlogom spremembe stanovanjskega zakona. To bi onemogočilo deložacije družin z otroki iz neprofitnih stanovanj, ko družina postane socialno ogrožena in ne zmore več plačati najemnine in stroškov bivanja.

12. Vzpostavitev poroštvenega sklada države za ureditev moratorijev na plačila neprofitne najemnine, najemnine, stroškov kredita za reševanje osnovnega stanovanjskega problema, stroškov vode, elektrike, kurjave, za prehodno obdobje socialne ogroženosti družin, ki nastopi zaradi izgube zaposlitve, smrti v družini. Družinam se omogoči obdobje, v katerem lahko brez strahu pred izgubo bivališča poskusijo rešiti nastali položaj. Porok za obveznosti, ki v tem času nastanejo in ki jih ob neuspeli rešitvi situacije družina ne more povrniti, je država prek poroštvenega sklada. Trajanje moratorija se omeji na največ 3 leta in je povezano z aktivnim iskanjem zaposlitve.

13. Dvig cenzusa za upravičenost do brezplačnega šolskega kosila in drugačno financiranje plačljivih šolskih vsebin za socialno ogrožene.

14. Subvencioniranje vsaj enega toplega obroka hrane vsem otrokom, ki živijo pod pragom revščine.

15. Brezplačno in vsem dostopno javno in kakovostno izobraževanje in ukinitev vseh »prikritih« stroškov izobraževanja (strokovne ekskurzije, dodatno učno gradivo, plačevanje fotokopiranja, itd.).

16. Večjo medresorsko povezanost in večjo vključenost nevladnih organizacij pri pripravi rešitev, bolj pisanih na kožo ljudem.

17. Izobraževanje učiteljev in vseh, ki delajo z otroki, za prepoznavanje stisk in njihovo reševanje ter preprečevanje izključevanja in trpinčenja otrok.

Denar lahko namesto v državno blagajno namenite za enake možnosti in srečno otroštvo vseh otrok. Zakon o dohodnini namreč omogoča, da namenite 0,5 % dohodnine v družbeno koristne namene, to pa ne vpliva na vaš dohodninski izračun. Zvezi prijateljev mladine Slovenije z vašim prispevkom omogočite izvajanje naših dobrodelnih in izobraževalnih programov, ki v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah omogočajo enake možnosti vsem otrokom v naši državi. To so programi za zmanjševanje socialne izključenosti otrok in kakovostno preživljanje prostega časa, Pomežik soncu, SITI besed, programi za otroke s posebnimi potrebami, Otroški parlament, Tom telefon za otroke in mladostnike, Mladi raziskovalci zgodovine, Evropa v šoli, zagovorništvo otrokovih pravic v bolnišnicah in v primeru nasilja, mreža nevladnih organizacij s področja otrokovih pravic Središče ZIPOM.

Če se še niste odločili, komu boste namenili 0,5 % svoje dohodnine ali če želite svojo odločitev spremeniti, vas pozivamo, da jih namenite ZA SREČNO OTROŠTVO VSEH OTROK, še posebno tistih, ki živijo v stiskah in pomanjkanju.

To lahko storite tako, da do 31. decembra 2014 sporočite Finačni upravi RS, da 0,5 odstotka vaše dohodnine nakaže na davčno številko SI95609091 Zvezi prijateljev mladine Slovenije:

• preko sistema eDavki na spletni strani http://edavki.durs.si,
• ali pisno (formular izpolnite, prepognite, zalepite in pošljite na Zvezo prijateljev mladine Slovenije),
• ali ustno na zapisnik na vašem davčnem uradu.

Vsem, ki ste se v lanskem letu že odločili, da 0,5 % svoje dohodnine namenite Zvezi prijateljev mladine Slovenije, se iskreno zahvaljujemo!

»Zavedajmo se, da so današnji mladi naši jutrišnji odrasli. Naši bodoči odločevalci in voditelji naše države. Naši znanstveniki, raziskovalci, učitelji. Besede mladi pogosto preslišijo, imajo pa oči vedno na široko odprte za zglede. Zato jim bodimo danes tisti zgled, ki ga bodo imeli mladi pred sabo takrat, ko bodo na pomembnih položajih in pred pomembnimi odločitvami,« je v uvodnem nagovoru na konferenci Participacija otrok in mladostnikov, ki je bila v četrtek, 13. 11. 2014, v veliki dvorani Državnega zbora, povedala predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Darja Groznik.

Konferenco so ob 25. obletnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah pripravili ZPMS, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije in ZIPOM (Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov) pri ZPMS ter Dijaška organizacija Slovenije v sodelovanju z Državnim zborom. Uvodna nagovora sta imela tudi predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Brglez je izpostavil, da je danes priložnost za oceno, kako so bile države podpisnice konvencije uspešne pri udejanjanju njene vsebine, ter za oceno, ali so pravice otrok postale del realnosti ali so ostale zgolj črka na papirju. Nussdorferjeva pa je predstavila postopek pritožbe v šolah in drugih zavodih in povabila mlade, da poiščejo tudi pomoč varuha, če menijo, da so jim kršene temeljne človekove pravice in svoboščine.

Konferenca je potekala v treh sklopih. V prvem delu so otroci razpravljali o participaciji otrok in mladostnikov v izobraževalnem procesu. Veliko prostora so namenili predmetu državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Nekateri so med drugim predlagali, da bi podoben predmet umestili tudi v srednješolske učne programe in pokazali, da si želijo znanja iz tega področja.

Drugi del je potekal v znamenju projekta Zagovornik – Glas otroka. Zagovornik je tisti, ki otroka ali mladostnika zastopa, posreduje ali govori namesto njega. Je njegov zaupnik in njegov glas. Nekateri otroci so se s programom seznanili prvič. V splošnem pa so otroci program označili kot koristen in izrazili zadovoljstvo nad tem, da lahko v stiski poiščejo nekoga, ki bo deloval v njihovo korist in jim bo pripravljen prisluhniti.

Predsednik republike Borut Pahor se je mladim parlamentarcem pridružil v tretjem delu, ko so se pogovarjali o volilni pravici, predvsem njenem znižanju iz 18 na 16 let. O tem so tudi glasovali. Večina udeležencev je bila naklonjena znižanju starostne meje. V zadnjem delu konference je zbrane nagovoril tudi minister za zunanje zadeve Karl Erjavec.

Konference so se poleg predstavnikov otroških parlamentov in dijaških skupnosti, udeležili tudi predstavniki Mladinskega sveta Slovenije, predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo na področju otrokovih pravic in nekateri poslanci.

Koncni zapis ugotovitev, sklepov in predlogov na konferenci (.pdf 449KB)

Celoten nagovor predsednice ZPMS Darje Groznik