Na včerajšnji podelitvi v Mestnem muzeju so bile sedmim neprofitnim, socialnim, dobrodelnim in izobraževalnim ustanovam v Sloveniji ter Združenju/Associazione Don Mario Cernet (Italija) podarjene knjige v skupni vrednosti 50.000 evrov. Namen te akcije, ki poteka že 23. leto zapored, je bralkam in bralcem, še posebej tistim iz ranljivih skupin, omogočiti lažji dostop do knjig ter številne ljudi spodbuditi k branju, ne glede na starost in spol.
Foto: Katja Kodba
Na dogodku so sodelovali avstrijska veleposlanica v Sloveniji mag. Elisabeth Ellison-Kramer, predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu msgr. mag. Ivan Olip, nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore, evropska poslanka Ljudmila Novak, poslanka in predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko, predstavnica Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Natalija Toplak Koprivnikar, direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar ter predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar.
Avstrijska veleposlanica mag. Elisabeth Ellison-Kramer je izrazila podporo akciji, ki že 23. leto spodbuja bralno kulturo in izpostavila pomen jezika za ohranitev kulture, še posebej med manjšinami. Predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu msgr. Ivan Olip je poudaril prizadevanja za čezmejno pomoč in veselje, da lahko vsaj malo pomagajo tudi občinam, ki so jih lanska neurja močno prizadela, vključno z uničenimi knjigami.
Prejemniki knjig smo Knjižnica Medvode, Knjižnica Rečica ob Savinji, OŠ Črna na Koroškem, OŠ Železniki, Slovenska karitas, Združenje/Associazione Don Mario Cernet iz Kanalske doline, Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji/Dachverband der Kulturvereine der deutschsprachigen Volksgruppe in Slowenien ter Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Akcijo sta omogočila Republika Avstrija – Zvezno ministrstvo za umetnost, kulturo, javno upravo in šport na Dunaju, ki je zagotovilo potrebna finančna sredstva, in Mohorjeva družba v Celovcu. V okviru projekta je bilo doslej različnim slovenskim nevladnim organizacijam in ustanovam podarjenih preko 60.000 izvodov knjig. Prejemniki so nevladne organizacije, ki delujejo v Sloveniji ter ustanove slovenske narodne skupnosti zunaj meja Slovenije.
V sredo, 15. 5., obeležujemo mednarodni dan družin in v času od 15. 5. do 22. 5. Teden družin.
V sodelovanju s kulturno-umetniškimi organizacijami smo pripravili vseslovensko akcijo »Za družine brezplačno«. Odzvalo se je 40 muzejev in galerij z izpostavami še več, ki bodo v navedenem tednu (ali pa na določen dan v tem tednu) nudili družinam prost vstop ali prav posebne aktivnosti.
Zainteresirani pa ste povabljeni, da prelistate seznam vseh sodelujočih organizacij.
Dan pred Dnevom Evrope smo s podelitvijo priznanj avtorjem nagrajenih del v likovni, literarni, ustvarjalni, fotografski, video in spletni kategoriji zaključili letošnji natečaj Evropa v šoli, ki pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije poteka že od leta 2005. Vsako leto smo navdušeni nad čudovitimi deli izpod otroških rok in tudi tokrat ni bilo nič drugače.
V šolskem letu 2023/2024 je natečaj potekal pod naslovom Dobro se z dobrim vrača in je mlade spodbujal k razmišljanju o vsakodnevnem kakovostnem sobivanju z ljudmi v svoji bližnji in širši okolici, torej kako lahko že s preprosto prijaznostjo, medsebojnim razumevanjem in drobnimi dobrimi deli prispevamo k složnosti in boljšemu vsakdanu. Iskali so odgovore na vprašanja, kaj je dobrota, kako ustvarjati pogoje za lastno srečo in srečo drugih ter kako spoštovati sebe in druge.
Z letošnjo temo natečaja smo počastili tudi 20. obletnico priključitve Slovenije Evropski uniji, saj sta prav solidarnost in sožitje tista, ki bosta gradila prihodnjo Evropo miru in blaginje; vsi pa imamo priložnost in dolžnost sooblikovati prihodnost Evrope, ki bo lepa za vse.
V šolskem letu 2023/2024 je na natečaju sodelovalo več kot 10.000 otrok iz vse Slovenije. Nacionalne zaključne prireditve natečaja Evropa v šoli, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Mestno občino Celje in Uradom RS za komuniciranje, so se udeležili vsi sodelujoči otroci, katerih dela so se potegovala za priznanje na nacionalni ravni. Uvodoma sta jih pozdravili Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, in Janja Sluga, poslanka Državnega zbora. Priznanja smo podelili 58 mladim ustvarjalcem. V sklopu dogodka so si vrtčevski otroci in učenci I. triade ogledali predstavo O prijateljstvu v izvedbi Društva za Boljši svet in obiskali Muzej igrač Hermanov brlog. Učenci II. in III. triade ter srednješolci pa so spremljali predstavo Mali princ in se pridružili vodenemu ogledu po Pokrajinskem muzeju Celje. Na Glavnem trgu so obiskali tudi Evropsko vas, ki so jo “postavili” najmlajši in šolarji iz celjske regije; na stojnicah so na inovativne načine predstavili značilnosti držav članic EU in držav, ki so na poti k članstvu.
Otroci so se skozi natečaj spoznavali dobrodelnost, humanitarnost in solidarnost, ki se po pomenu med seboj sicer razlikujejo, povezuje pa jih ista rdeča nit: pomoč sočloveku, ki se lahko izkazuje na različne načine. Njihova dela so bila resnično navdihujoča, zato verjamemo, da bodo tem vrednotam sledili tudi v prihodnje.
Pomežik soncu® je program, s katerim želimo pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije čim večjemu številu otrok zagotoviti brezplačne počitnice. Program letos praznuje že 25 let. V lanskem letu smo na počitnice peljali 10.245 otrok, od tega kar 1.223 Pomežikovih otrok popolnoma brezplačno. Številka je velika, vendar je tudi veliko otrok, ki živijo pod pragom tveganja revščine.
Osnovni namen humanitarnega programa Pomežik soncu® je omogočiti otrokom, ki izhajajo iz ekonomsko manj spodbudnih družin popolnoma brezplačne, sproščujoče, varne, ustvarjalne in aktivne počitnice. Otroke in mlade vključimo v letovanje skupaj z otroki, ki letujejo samoplačniško.
Zbrana sredstva razdelimo med 24 naših organizatorjev in izvajalcev letovanj, ki izvajajo letovanja v 13 počitniških domovih po Sloveniji in na Hrvaškem (višinska letovišča v Sloveniji: Pohorje, Zgornje Gorje pri Bledu, Trenta in Tabor Mojca v Dolenjskih Toplicah; letovišča ob slovenski obali: Pacug pri Portorožu in Piran; letovišča ob hrvaški obali: Savudrija, Umag, Novigrad, Špadiči pri Poreču, Poreč, Baška na otoku Krk in Nerezine na otoku Lošinj). Izvajalci letovanj ZPMS, ki so se, tako kot vsako leto, skrbno in odgovorno pripravljali na letovanja, so za leto 2023 izpostavili nekaj glavnih izzivov, s katerimi so se najpogosteje soočali. Skoraj vsi so poročali, da je bil opazen izjemen odziv za letovanja otrok, saj so bili prosti termini za letovanja zapolnjeni v nekaj dneh. Nemudoma so pristopili k pridobivanju dodatnega vzgojnega kadra, predvsem za letovanja otrok s posebnimi potrebami.
Ambasadorka Pomežik soncu® 2024
Tinkara Fortuna je mamica treh deklic, širši javnosti je poznana kot članica glasbene skupine Bepop, v zadnjih letih pa tudi kot avtorica otroških slikanic, pesmi in ustvarjalka vsebin za otroke uspešno pluje po samostojni podjetniški poti. Na povabilo Zveze prijateljev mladine Slovenije je letos postala, kot sama pravi, »ponosna ambasadorka« programa Pomežik soncu®.
Otrokom počitniška letovanja z Zvezo prijateljev mladine Slovenije predstavljajo nepozabno doživetje, vsi uživajo in se imajo zares lepo. S tem jim omogočimo pogoje za kakovostno preživljanje prostega časa, da se lahko sprostijo, si naberejo novih moči za šolske obveznosti in doživijo nepozabne trenutke. Programi na letovanjih so zasnovani tako, da delujejo preventivno in spodbujajo pozitivne vrednote pri otrocih in mladih. Posamezno letovanje vodi pedagoški vodja, skupine otrok, pa usposobljeni vzgojitelji. Za pedagoške vodje letovanj in vzgojitelje so organizirana vsakoletna obvezna strokovna izobraževanja na izbrane teme. Športni in družabni program ter učenje plavanja poteka pod okriljem plavalnih učiteljev in športno-družabnih animatorjev. Otrokom ponudimo tudi pester program v obliki različnih dejavnosti, delavnic in animacij. Naj povemo, da vsi otroci pri ZPMS letujejo po načelu inkluzivnosti – z oblikovanjem mešanih skupin otrok na letovanju želimo zmanjšati socialno izključenost otrok iz socialno manj spodbudnih okolij in tudi otrok s posebnimi potrebami. Tako skupaj letujejo otroci, ki so na letovanju samoplačniško, otroci, ki letujejo brezplačno, otroci, ki imajo zdravstvena letovanja in otroci s posebnimi potrebami s spremljevalci. Vsako leto organizatorji naredijo evalvacijo letovanj skupaj z otroci. Večina vprašanih otrok odgovarja, da so jim všeč vzgojitelji in dobra hrana. Lansko leto pa so izstopale tudi pohvale o različnih športnih in zabavnih aktivnostih za otroke, kot so kopanje, skakanje v vodo, razne zanimive delavnice, zabavni večeri, izleti,… najbolj pa jih je veselilo druženje s prijatelji, sovrstniki in tudi spoznavanje otrok iz različnih okolij in celo iz drugih držav. Veliko je bilo tudi takih, ki bi radi naslednje leto zopet letovali z nami. Vsako leto so otroci deležni desetdnevnega brezplačnega bivanja, prevoza, petih obrokov hrane dnevno, neomejenih količin brezalkoholnih napitkov ter sadja.
“Letošnje poletne počitnice bodo za otroke in mladostnike verjetno največje darilo, ki jim ga bomo omogočili. Hvala Slovenija, da podpirate program Pomežik soncu®, in tako soustvarjate dobro in veselo življenje za naše otroke in mladostnike,« pove Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS.
Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane, ki ga je Vlada RS na pobudo partnerjev projekta razglasila aprila lani, pobudniki tudi letos združujejo moči in pripravljajo številne aktivnosti, povezane s preprečevanjem odpadne hrane. V Lidlu Slovenija so med drugim skovali novo besedo – hranozavest, ki poudarja pomen ozaveščenega odnosa do hrane za manj zavržkov in uravnotežen življenjski slog. Obenem je na plakatnih mestih TAM-TAM po vsej Sloveniji zaživela kampanja Zbudi svojo hranozavest, pri kateri so sodelovali mladi modni oblikovalci, ki so oblikovali serijo trajnostnih kuharskih predpasnikov, in ambasadorji Lidla Slovenija. Glavnino dogajanja partnerji načrtujejo 23. aprila, na predvečer slovenskega dne brez zavržene hrane, in 24. aprila.
Odpadna hrana privede do družbenih, gospodarskih in okoljskih posledic ter negativno vpliva na varnost preskrbe s hrano. Med odpadki danes konča ogromna količina še vedno uporabne in sveže hrane, po podatkih SURS povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane. Največ odpadne hrane nastaja v gospodinjstvih (47 %), sledi gostinstvo (37 %), precej manj pa se je zavrže v trgovini z živili (9 %) in v proizvodnji hrane (7 %).
»Preprečevanjeodpadnehrane je v luči zaskrbljujočih statistik že vrsto let pomemben del trajnostne strategije Lidla Slovenija. Z optimizacijo procesov naročanja blaga in odprodajo izdelkov z znižano ceno tik pred potekom roka trajanja si prizadevamo, da je izdelkov, ki bi jih bilo treba zavreči, čim manj, obenem pa izvajamo številne aktivnosti za večjo ozaveščenost prebivalcev Slovenije o skrbnem in preudarnem ravnanju s hrano, na primer projekt Hrana ni za tjavendan, ki letos obeležuje že deseto obletnico, podpiramo pa tudi projekt krožnega gospodarstva z Mini tovarno. Z vpeljavo nove besede hranozavest želimo v sodelovanju z drugimi pobudniki slovenskega dne brez zavržene hrane vzpostaviti enotno poimenovanje za ozaveščen odnos do hrane za manj zavržkov in uravnotežen življenjski slog ter poudariti pomen premišljenega, ozaveščenega in trajnostnega življenja,« je dejala Metka Šilar Šturm, vodja področja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.
Dolgoročni cilj Lidla Slovenija in pobudnikov slovenskega dne brez zavržene hrane je, da »hranozavest« sčasoma postane del pogovornega jezika, kar bi botrovalo vpeljavi izraza v Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Partnerji verjamejo, da izraz »hranozavest« nazorno izpostavlja pozitivne asociacije: odgovorno ravnanje s hrano, ozaveščeno prehranjevanje ter (samo)zavest, da prav vsak izmed nas deluje v tej smeri.
Kolekcija trajnostnih modnih kuharskih predpasnikov Zbudi svojo hranozavest
V sodelovanju s štirimi mladimi slovenskimi modnimi oblikovalci, Jurijem Fidelom, Katjo Kuhar, Anito Miklavčičin Urošem Topićem, je za Lidl Slovenija nastala serija devetih modnih kuharskih predpasnikov, navdahnjena s hranozavestnim življenjskim slogom.
»Pri idejni zasnovi svojih predpasnikov sem izhajala iz lastne izkušnje in razmisleka o neporabljenih ostankih hrane. Izhodišče sem črpala iz dejanskih ostankov, ki se mi običajno pojavijo med pripravo kosila. Kose odpadne hrane sem na lasten način interpretirala skozi igrivo tekstilno ilustracijo, ustvarjeno s prešivanjem, za katero sem uporabila ostanke odpadnega tekstila. Kose tekstilne hrane sem na različne načine položila na predpasnika in ustvarila zanimivo kompozicijo, ki nas opominja, da lahko tako iz ostankov hrane kot tekstila vedno ustvarimo nekaj novega in še boljšega,« je pojasnila modna oblikovalka Anita Miklavčič.
Modne predpasnike so si v okviru ozaveščevalne kampanje Zbudi svojo hranozavest nadeli ambasadorji Lidla Slovenija, nutricionistJernej Ogrin, šepetalec hrani Sašo Šketa, ustvarjalka vsebin Klara A. Žagarterkulinarični bloger in avtor kuharske knjige Jernej Zver.Na plakatih, ki so v teh dneh zaživeli na plakatnih mestih TAM-TAM, so predstavljeni z jedmi, pripravljenimi iz potencialnih zavržkov hrane.
Celotna kolekcija predpasnikov bo predstavljena na modno-kulinaričnem dogodku, ki ga Lidl Slovenija organizira na predvečer slovenskega dneva brez zavržene hrane.
Na slovenski dan brez zavržene hrane pobudniki pripravljajo številne aktivnosti za ozaveščanje javnosti o posledicah odpadne hrane
Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane, 24. aprila, bo program Ekošola za otroke tretje triade osnovnih šol izvedel Hranozavestni kviz o preudarnem ravnanju s hrano.
»Veseli nas, da s projektom Hrana ni za tjavendan, ki ga skupaj z Lidlom Slovenija uspešno izvajamo že deset let, vplivamo tudi na prehranjevalne navade otrok. V projekt se vključuje vsako leto več osnovnih šol in vrtcev, številni so prav s pomočjo projekta z enostavnimi ukrepi že občutno zmanjšali količine odpadne hrane, otroke pa spodbudili k odgovornejšemu ravnanju s hrano,« je povedal Gregor Cerar, nacionalni koordinator Ekošole.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa bo na ta dan skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo organiziralo celodnevni dogodek Spoštujmo hrano, spoštujmo planet, v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, v Hiši EU. K razpravi so povabili zanimive sogovornike iz Slovenije in tujine, ki bodo predstavili posledice odpadne hrane, možna ukrepanja in dobre prakse, med njimi tudi podjetje Lidl Slovenija. Istočasno bodo v preddverju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Dunajska 22, Ljubljana) razstavili komunikacijske plakate, ki so bili del natečajev ob preteklih obeleževanjih slovenskega dneva brez zavržene hrane.
Danes, 8. aprila, je v veliki dvorani Državnega zbora RS potekalo zasedanje 34. nacionalnega Otroškega parlamenta (NOP), ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). 115 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije je razpravljalo o osrednji temi Duševno zdravje otrok in mladih oz. štirih podtemah: Kaj je duševno zdravje?; Vpliv okolja na moje duševno zdravje; Moji viri pomoči; Spremembe za krepitev mojega razvoja. Mlade parlamentarce sta pozdravili in nagovorili predsednica Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik.
V program Otroški parlamenti® je bilo v letošnjem letu vključenih 392 osnovnih šol. Mladi so imeli letos še eno pomembno nalogo, in sicer da izberejo novo temo na katero bodo debatirali prihodnji dve leti. Med 7 predlaganimi temami, ki so jim mladi parlamentarci namenili največ pozornosti, je za temo 35. nacionalnega Otroškega parlamenta®, ki bo potekal v prihodnjem šolskem letu izbrana tema ŠOLSKI SISTEM (problemi šolskega sistema, ocenjevanje, vpis v srednjo šolo, balast v učnih načrtih, primerjava šolskih sistemov v različnih državah).
Uvodoma je mlade parlamentarce pozdravil dosedanji predsednik Otroških parlamentov®Vid Žveglič, ki je predal mandat novo izvoljeni predsednici delovnega predsedstva OP Livii Zari.
Predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič je v svojem nagovoru dejala: “Tema o kateri ste razpravljali, je bila zelo zahtevna in izjemno občutljiva, je pa ključnega pomena za kakovost življenja v naši državi. O tem smo se v preteklosti bistveno premalo pogovarjali. Na vseh ravneh. Tako v ozkih intimnih krogih vsakega od nas, ali pa kot skupnost v celoti. O razlogih, zakaj je temu tako, bodo gotovo lahko več povedali strokovnjaki s tega področja. Temo vašega zasedenja sama razumem tudi kot iskreno željo, da se na tem področju stvari spremenijo na bolje. Želim si, da bi se pogovarjali odprto, brez predsodkov in strpno. Različna mnenja nas lahko le bogatijo. Ko boste kasneje sprejemali odločitve, jih sprejemajte z odgovornostjo in na podlagi strokovnih argumentov in dejstev. Vem, starejši vam pri tem nismo vedno najboljši vzor. A nihče nam ne brani, da se česa ne naučimo tudi od vas, mlajših. Tisti, ki boste po taki ali drugačni poti pozneje v življenju postavljeni pred odgovoren izziv opravljanja javne funkcije, boste hitreje, kot se vam morda zdi danes, soodločali o usodi nas, ki danes sprejemamo odločitve v tej hiši in o usodi vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Vi boste odločali o tem, kakšno kakovost življenja bo imela moja generacija v starosti, morda celo o tem, ali bo Slovenija ostala oaza miru v tem našem nemirnem svetu, pa tudi kakšno odločitev prejšnjih generacij boste morali popravljati. Današnji svet se zelo hitro spreminja in rešitve, za katere so naši predhodniki še pred kakšnim desetletjem menili, da so dobre, so lahko danes že zastarele. Zato moramo v tej hiši pogosto spreminjati zakone in druge akte ter jih prilagajati bliskovitemu razvoju sodobne družbe. Karkoli pa vam bo življenje prineslo, vam iskreno želim, da ostanete vedoželjni in odprti, sočutni in strpni do vseh ljudi okoli vas. Naj vas ne bo strah različnosti, ki nas le bogati. Spoštovane poslanke in poslanci 34. nacionalnega Otroškega parlamenta, želim vam uspešno delo in se veselim priložnosti, da se iz vaših razprav ter sklepov na temo duševnega zdravja mladih in otrok tudi sama kaj naučim.”
Predsednica ZPMS Darja Groznik je nagovorila z besedami: »Mladi, ki ste danes tu, ste glas vseh, ki so sodelovali v Otroških parlamentih tekom leta. Program Otroški parlamenti® spodbuja aktivno državljanstvo in participacijo otrok v družbenem življenju, spodbujamo vas, da izražate svoje mnenje. Imate veliko predlogov, ki so uresničljivi, in danes ponovno pozivam vse odločevalce v naši državi, da vašim predlogom tudi prisluhnejo. Le aktivno vključevanje vas, mladih v življenje skupnosti lahko prispeva k strpni, demokratični družbi, ki bo cenila medsebojno sodelovanje. Če bomo odrasli zapostavljali otroke, mlade, se naši skupni prihodnosti slabo piše.«
Po uvodnem pozdravu je nadaljevala: »Sledili smo vašemu lanskemu predlogu, da na ZPMS pripravimo krajši vprašalnik o tem, kako dobro starši poznajo duševno zdravje in stiske otrok.” Starši so anonimno odgovarjali med 5 in 15. marcem, prejetih je bilo 3.982 odgovorov, med njimi 86 % mam in 14 % očetov, največ v starostni skupini 36-45 let. Staršem se duševno zdravje in stiske otrok ne zdijo tabu tema. Kar 87 % jih pravi, da kot starši prepoznavajo stisko pri svojem otroku. Kot najpogostejši vzrok za stisko svojih otrok navajajo odnose med vrstniki, pritiske v šoli in odnose v družini. Sledijo prevelike zahteve in previsoka pričakovanja odraslih, potem nasilje in spletno nadlegovanje. Kar 98 % staršev pravi, da se s svojim otrokom pogovarjajo o stiskah in težavah in v več kot polovici primerov so starši sami prepoznali stisko pri otroku. Če se otrok znajde v stiski, kar 85 % staršev ve, kam se obrniti po pomoč. Odgovori so zanimivi, ker so pa drugačni od tistega, kar pravite vi mladi parlamentarci. Menite, da je duševno zdravje še vedno tabu tema in da si svojih težav ne upate zaupati odrasli osebi. To je pokazala tudi analiza akcije »TOM potuje, otroke obiskuje«, kjer je 95 % učencev poročalo, da ostajajo sami s svojimi težavami, da težave ne zaupajo staršem. To je rezultat analize več kot 10 tisoč anonimih sporočil. Zakaj torej take razlike? se sprašuje Groznikova ter nadaljuje, da se postavlja pomembno vprašanje: ali starši otroke sploh razumemo ter zaključi “upam, da bo vaše sodelovanje na otroškem parlamentu dragocena, dobra izkušnja. Da boste spoznali, kako je potrebno poslušati drug drugega, se strpno pogovarjati in sodelovati. Le s sodelovanjem lahko gremo kot družba naprej.«
V dopoldanskem času so mladi razpravljali v skupinah, v plenarnem delu pa najprej poročali o svojih ugotovitvah in predlogih, nato pa je sledila razprava. Plenarnega dela zasedanja se je udeležil tudi predsednik Vlade RS dr. Robert Golob in drugi gosti.
Glavni poudarki razprave Mladi so izpostavili, da jih starši ne razumejo in jim ne znajo konstruktivno pomagati; da jim nenapovedana preverjanja znanja povzročajo stres ter da bi bile lahko delavnice, ki so izvajane v šolah, lahko bolj zanimive. Menijo, da zelo pomaga pogovor z osebo, ki deli lastno izkušnjo, izpostavljajo pa tudi vključitev staršev v šolski proces in vzajemno medsebojno spoštovanje med učenci in učitelji. Ocenjujejo, da so sami sebi lahko največji preventivni dejavnik. Seznanili so odrasle, da mladi staršem ne zaupajo, jim ne povejo svojih težav, ker se bojijo reakcije, in da je tudi le peščica učiteljev, ki bi jim zaupali. Izpostavili so, da klic na pomoč ne sme pomeniti izgube dostojanstva. Poudarjajo, da se mora stanje v šolah izboljšati, saj svetovalni delavci ne delujejo preventivno, ampak se pojavijo le ob “hudih” dogodkih. Opozorili so tudi na nedostopnost strokovne pomoči. Ne sme pozabiti na osamljene in zasmehovane otroke ter tistim mladim, ki si poiščejo pomoč, zares takoj pomagati.
MEMORANDUM OTROK O IZZIVIH NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA OTROK IN MLADIH IZROČEN PREDSEDNICI DRŽAVNEGA ZBORA RS V ŽELJI, DA BO GLAS OTROK SLIŠAN
Na današnjem nacionalnem zasedanju so otroci zaključili z dvoletno razpravo o temi »Duševno zdravje otrok in mladih« in na koncu sprejeli memorandum otrok o izzivih na področju duševnega zdravja otrok in mladih, ki so ga izročili predsednici Državnega zbora RS. V memorandumu so zapisane ključne ugotovitve mladih parlamentarcev.
Kaj je duševno zdravje?
Duševno zdravje je stanje počutja, ki nam omogoča, da uresničujemo svoje potenciale, se spopadamo s stresom in znamo uravnavati čustva glede na okoliščine. Če je duševno zdravje porušeno, lahko vodi tudi v različne bolezni in težave. Duševno zdravje je kompleksno. Vpliva tako na počutje in samopodobo kot tudi na izražanje čustev, dojemanje okolja, itd. Duševno in čustveno zdrava oseba ima pozitivno samopodobo, pozitiven odnos do sebe in drugih. Nikoli ne smemo pozabiti, da smo do sebe prijazni in spodbujajoči, saj se vse začne pri nas samih. Duševno zdravje ne sme biti tabu, pogovor o duševnih težavah ni znak šibkosti, temveč znak zrelosti. Duševno zdravje moramo dati na isto raven kot telesno zdravje.
Predlogi za izboljšave:
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naj izvede anketo o duševnem zdravju otrok in mladih, da se pokaže dejansko stanje, naj zagotovi več športne vzgoje in povečanje števila strokovnih (svetovalnih) delavcev, naj preuči možnost, da se tematika duševnega zdravja vključi v učne načrte in da bi šolski programi vsebovali vsebine za krepitev duševnega zdravja, za osebnostno krepitev in opolnomočenje mladih za samostojno odločanje, kritično mišljenje in krepitev pozitivne samopodobe, obiski psihologa vsaj 1x tedensko na šoli (imeli bi osebo, ki bi se ji lahko zaupali). To osebo bi si več šol delilo in ne bi bil potreben velik finančni strošek, vsaka šola naj ima zaupnika (osebo, ki jo kot zaupanja vredno prepoznavamo mi; lahko je kdorkoli na šoli). Zaupniki na šolah bi nevtralno poročali tudi o težavah, ki se nanašajo na odnose učenec-učitelj. Ministrstvo za zdravje naj omogoči hitrejši dostop do psihologov, psihoterapevtov, psihiatrov in vseh drugih strokovnih pomoči, ki nam lahko pomagajo pri premagovanju stisk. Duševno zdravje je nujno treba destigmatizirati in detabuizirati – ozaveščanje o duševnem zdravju in njegovo promoviranje na vseh ravneh (predlog za vse šole: Živa knjižnica – iskrena, čustvena pripoved osebe, ki je nek problem doživela).
Vpliv okolja na moje duševno zdravje
Okolje lahko vpliva na duševno zdravje tako pozitivno kot negativno. Okolje predstavljajo družina, prijatelji/vrstniki, šola, družbena omrežja, splet, tudi življenjsko okolje (dobre/slabe bivalne razmere; urejen/neurejen kraj bivanja; možnosti, ki jih mladim nudi kraj bivanja).
Na duševno zdravje pozitivno vplivajo dobri odnosi, urejenost domačega okolja, zaupanje, hobiji, druženje s prijatelji, spoznavanje, kaj nekoga veseli, glasba, umetnost, šport. Negativno pa vplivajo slabi odnosi v družini (med starši, ločitve, finančne stiske), v šoli (medvrstniško nasilje, izločanje iz družbe/razreda, pritiski učiteljev), pritiski družbe, spolna usmerjenost in drugačnost.
Zelo pomembno je, kako sami doživljamo svet okoli nas in da živimo v okolju, v katerem se počutimo varno ter sproščeno.
Predlogi za izboljšave:
Uvedba Šole za starše (inovativni pristopi, kratka zoom srečanja, kvizi, obvezna predavanja v času šolanja otrok) in strukturiranje prostega časa staršev, ki bi ga morali obvezno preživeti z otrokom.
Iz šol odstraniti/prepovedati telefone, razen ko se uporabljajo pri učnih urah, a to naj bo redkost.
Učitelji naj bodo ljudje, ki jim je mar za otroke in ne samo za podajanje znanja (to naj se vključi tudi v pedagoški študij). Predlagamo obnovitveni izpit za učitelje, podobno kot morajo nekateri obnoviti vozniški izpit.
V šole naj se uvedejo sprostitvene dejavnosti in sprostitveni kotički (vreče za sedenje, slušalke za poslušanje glasbe, antistresne igrače oz. pripomočki, itd.).
Bolj razporejena ocenjevanja (ocenjevalno obdobje naj ne bo zgoščeno le na določene mesece, ampak enakomerno preko šolskega leta).
Omejiti družbena omrežja in “vplivneže” na spletu ter več izobraževanj o tem, kako se obnašati na spletu in kako varno uporabljati splet (pasti interneta in večja podpora organizacijam, ki se ukvarjajo s preprečevanjem odvisnosti). Povečati ozaveščanje o nevarnostih tehnologije.
Moji viri pomoči
Prepoznavamo več virov pomoči: notranje (samopodoba, interesi, hobiji), zunanje (družina, prijatelji, družba, šola, učitelji, strokovnjaki, okolje), pozitivne (pozitivne trditve, ki pripomorejo k boljši samopodobi) in tudi negativne (nasilje, izguba občutka do sočloveka), po katerih posegamo v trenutkih nemoči, a težav ne rešijo. Najti moramo ravnovesje med temi viri. Najpomembnejše pa je poznavanje samega sebe in zavedanje, da imamo lahko velik vpliv na svoje duševno zdravje mi sami. Pozitivna samopodoba in dobro “omrežje” ljudi, ki nam lahko pomagajo, so vir dobrega duševnega zdravja.
Predlogi za izboljšave:
Prepoznati stvari, ki nas veselijo – država naj zagotovi sredstva v obliki bona za različna izven-šolska udejstvovanja (večina prostočasnih aktivnosti je plačljivih).
Dodatna izobraževanja v obliki delavnic (ne predavanj) tako za učitelje kot tudi učence, kjer bi se naučili boljšega ukrepanja ob pojavu duševnih težav, in ozaveščanje učencev, da ob svojih težavah ne doživljajo sramu.
Boljši odnosi med učitelji in učenci.
Okrepitev šolskih svetovalnih služb in njihova večja dostopnost (imamo občutek, da imajo svetovalne službe preveč obveznosti in nimajo časa, da bi se lahko prišli k njim zaupati ob težavah).
Povečanje zaupanja v šolske svetovalne službe (skrbi nas, ker svetovalni delavci o zaupanih težavah poročajo staršem, mi pa si želimo njihove zaupnosti).
Starši naj bodo razumnejši (velikokrat nas ne razumejo, hitijo mimo nas, ne nudijo dovolj podpore) – predlagamo delavnice za starše kot obvezno dejavnost, ki bi pripomogle k razumevanju aktualnih težav otrok in mladih.
Spremembe za krepitev mojega razvoja
Več poudarka je potrebno dati na to, da sprejemaš samega sebe – da si zadovoljen sam s seboj in skrbiš za dobre odnose z okolico. Da imaš dobro samopodobo in da zanjo ustrezno skrbiš. Da prepoznaš svojo notranjo moč. To zagotovo pripomore, da se lahko razvijemo kot celota, kot zaokrožena, samostojna in odgovorna oseba.
Predlogi za izboljšave:
Gradnja dobre samopodobe (prepoznavanje lastnih dobrih in slabih lastnosti, postavljanje realnih ciljev, selektivno izbiranje družbe in ne primerjanje z drugimi, samorefleksija).
Aktivnejši pouk: ure naj bodo privlačne (urejenost razreda, različni gostje, glasba, ne samo golo podajanje vsebin), pouk zunaj z več praktičnega dela, več športa, rekreativni odmori.
Spodbujanje otrok, da spregovorijo o svojih čustvenih stiskah.
Ustvarjanje tople, varne klime v razredu in spodbujanje medsebojne pomoči (čim več veljave, podpore in prakse).
Razvijanje empatije in iskrenih odnosov (v družini, s sovrstniki, z učitelji, itd.). Bolj bi se morali poslušati in se dejansko slišati.
Krepitev osebnih kompetenc (govorništvo, samostojno učenje, kritično razmišljanje).
Izboljšanje komunikacije (ne moremo krepiti samopodobe, poiskati virov moči, če komunikacija ni dobra).
Vsaj 2 razredni uri mesečno namenjeni tematiki duševnega zdravja.
Dodatno izobraževanje: – staršev (o duševnem zdravju, o tehnologijah in socialnih omrežjih; starši naj otrokom predajajo življenjsko pomembna znanja, npr. o gospodinjstvu, financah; težava je, da starši, ki bi se morali udeleževati izobraževanj, se jih ne – predlog za ukrep: da so ta izobraževanja obvezna in da se njihova udeležba/neudeležba kaznuje oz. nagradi); učiteljev – opolnomočenje učiteljev za boljše delo z mladimi (učitelj mora imeti znanje in hkrati mora biti človek); otrok – izobraževanje za otroke/mlade, kako pomagati vrstnikom v stiski ter kako prepoznati simptome duševnih stisk, svojih ali drugih.
Foto za Zvezo prijateljev mladine Slovenije: Anže Krže.
Pred vami je le nekaj motivacijskih pisem otrok, ki prosijo za odobritev sklada “Š𝐩𝐨𝐫𝐭𝐧𝐢𝐤 𝐬𝐞𝐦“. Ta pisma so ganljiva in kažejo željo otrok, zato smo neskončno hvaležni vsem, ki pomagate nam, da jih mi in naše članice lahko podpiramo.
Ob Mednarodnem dnevu športa za razvoj in mir pa se še posebej zavemo moči, ki jo imamo, da spreminjamo življenja!
Z zbranimi sredstvi zagotavljamo, da noben otrok ne ostane brez priložnosti, da bi se udeležil športnih dejavnosti. Od nakupa športne opreme do plačila vadnin in stroškov priprav – delamo vse, da otroci začutijo moč in veselje športa!
Naš sklad “Športnik sem” je še mlad, a že deluje kot odločen motor, ki spreminja igro.
Res je, da nas je “»zvez prijateljev mladine« kar nekaj /…/“ – 12 nas je po vsej Sloveniji, mrežo 110 Članic ZPMS pa tvorijo še društva, dva zavoda in en klub. In prav zato tako odlično opravljamo svoje delo že več kot 70 let.
Prav vse članice širom Slovenije so zelo pomembne za delovanje mreže #prijateljimladih. Poznajo teren, družine, otroke, mladino in jim po svojih najboljših močeh pomagajo. Zelo aktivni so tudi pri pridobivanju finančnih in materialnih donacij na različne načine v svojih lokalnih okoljih.
Zveza prijateljev mladine Slovenije s socialno-humanitarnim programom ENO SRCE® pomaga svojim članicam pri uresničevanju njihovega poslanstva na terenu. Skupaj tako pomagamo otrokom in mladostnikom iz vse Slovenije – štipendiramo, podpiramo glasbenike in športnike, pomagamo otrokom s posebnimi potrebami, polnimo šolske torbe ter prinašamo novoletna darila za otroke in sofinanciramo lokalne prireditve z obiskom Dedka Mraza.
Humanitarni program Pomežik soncu® omogoča našim članicam, da lahko popolnoma brezplačno odpeljejo otroke iz svojih okolij na letovanja.
Skupaj smo ENO SRCE®, zato smo samo povezani lahko celota in podpora drug drugemu. Kot taki smo prepoznavni in ponosni na to.
Zveza prijateljev mladine Slovenije s počitnicami razveselila družine, prizadete v lanskih poplavah
Lanske poplave so mnogim družinam v Sloveniji povzročile ogromne stiske in marsikoga potisnile na rob preživetja. Zveza prijateljev mladine Slovenije je ob tem vzpostavila izjemno dobro sodelovanje z vladnimi institucijami, ki so imele pomembno vlogo pri koordinaciji in nudenju pomoči v tej naravni nesreči. Zato smo se v začetku leta spet povezali in razmislili o nadaljnji pomoči prizadetim družinam.
Klicni center Vlade Republike Slovenije 114, ki je bil vzpostavljen septembra lani za zagotavljanje ažurnih in celovitih informacij prebivalcem po poplavah, je dal pobudo, da bi družinam, prizadetim v poplavah omogočili vikend počitnice na Pokljuki v nastanitvenih kapacitetah Slovenske vojske.
Zveza prijateljev mladine Slovenije je z navdušenjem podprla pobudo in pristopila k izvedbi ter ob logistični ter finančni podpori Ministrstva za obrambo, Slovenske vojske, Športnega društva Pokljuka in Aquaparka Bohinj minuli konec tedna 14 družinam (25 odraslim in 33 otrokom) iz naselij, ki so jih prizadele poplave, omogočila kratke počitnice na Pokljuki.
Športne aktivnosti na prostem so obsegale tek na smučeh, sankanje in sprehod, v bohinjskem vodnem parku pa tudi kopanje. Udeleženci so se lahko preizkusili tudi v streljanju na biatlonskem strelišču. Ob vseh aktivnostih je bilo za udeležence najbolj dragoceno sproščeno druženje v lepi naravi in prijetnem okolju, kjer so lahko vsaj za trenutek pozabili na svoje stiske in se napolnili z energijo.
Ministru se je v imenu udeležencev zahvalila 8-letna Hana.
Družine je obiskal tudi minister za obrambo Marjan Šarec, ki je zbranim zaželel vse dobro v zasebnem življenju ter prijetno druženje na Pokljuki, zahvalil pa se je tudi Slovenski vojski: “Slovenska vojska je tista, ki predstavlja vrednote, ki jih danes v svetu primanjkuje – solidarnost, prijateljstvo, spoštovanje. Njene pripadnice in pripadniki so vedno pripravljeni pomagati, to se je izkazalo tudi med lanskoletnimi poplavami.” Pri izvedbi tokratnega vikenda je Slovenska vojska zagotavljala tudi prevoze udeležencev na aktivnosti in prehrano.
Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, se je vsem, ki so omogočili brezskrbne počitnice družinam na Pokljuki, iskreno zahvalila za pomoč pri organizaciji: “Hvala vsem za skupno organizacijo teh počitnic za družine, ki so bile po poplavah postavljene pred neštete izzive in jim kratek oddih res veliko pomeni. Na Pokljuki je vedno lepo in tudi pripravljeni program je družine razveselil. Predvsem mi je v zadovoljstvo, da so bili vsi, odrasli in otroci, veliko na svežem zraku, da so se gibali in zabavali in tako preusmerili misli v nekaj lepega.
Hvala tudi vsem drugim, ki ste in ki še svoj čas in voljo namenjate plemenitim ciljem. Pravo bogastvo družbe se zrcali prek ljudi. In tega bogastva je v Sloveniji res veliko.”
***
Zveza prijateljev mladine Slovenije se je takoj po poplavah vključila v zbiranje pomoči, pri čemer smo se odločili, da se bomo osredotočili na družine z mladoletnimi oz. šoloobveznimi otroki ter da je treba družinam pomagati takoj.
Danes lahko povemo, da smo v letu 2023 pomagali 504 družinam in za to porabili 678.275,43 evrov.Poleg finančne pomoči za sanacijo domov smo 590 družinam razdelili tudi materialne donacije v vrednosti 291.907,22 evrov. Ob tem smo želeli še posebej poskrbeti za otroke ter s tem razbremeniti starše. Avgusta lani smo omogočili letovanje 50 otrokom v Dolenjskih toplicah, Pacugu in Trenti, jesenske počitnice pa je v naših štirih letoviščih (Pacug, Trenta, Umag in Piran) z nami preživelo kar 226 otrok. Decembra smo 25 otrokom omogočili pravljični konec tedna v Božičkovi vasi. Prijetno druženje smo skupaj omogočili kar 301 otroku, na kar smo zelo ponosni. Za to smo porabili 53.821,93 evrov.
Zveza prijateljev mladine Slovenije v letošnjem letu nudi tudi finančno pomoč v poplavah prizadetim družinam z otroki. Usmerili pa smo se tudi v organiziranje delavnic, predavanj in drugih srečanj tako z otroki kot tudi s starši in pedagoškimi delavci, ki se velikokrat srečujejo s stisko otrok po takšnih dogodkih.
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vticnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Ce boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.OkPravna obvestila
