Sporočilo za javnost
Okrogla miza: Predlog zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke
»Lažje je zgraditi močnega otroka kot pa popraviti zlomljenega odraslega,« mag. Lilijana Kozlovič, ministrica za pravosodje.
»Že sam naslov zakona obeta, da za otroke nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Bilo je slabo, izboljšalo se je in upam, da bo sedaj najboljše,« Vlasta Nussdorfer, svetovalka v Uradu predsednika Republike Slovenije.
V sredo, 15. julija 2020, je potekala okrogla miza o novem Predlogu zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke. Organizator okrogle mize – Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok – ZIPOM, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, je na strokovnem pogovoru združil pomembne udeležence iz vrst profesorjev, tožilcev, sodnikov, ministrstva za pravosodje, nevladnikov in strokovnih delavcev. Tako stroka kot nevladni sektor pozdravljata novi zakon, ki je korak naprej v smeri zagotavljanja največje otrokove koristi: »Že sam naslov zakona obeta, da za otroke nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Bilo je slabo, izboljšalo se je in upam, da bo sedaj najboljše,« pravi Vlasta Nussdorfer.
Uvodoma je Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, pozvala k spoštovanju otrokove koristi v kazenskem postopku, kar pomeni – enkratno zaslišanje zlorabljenega otroka.
Mag. Lilijana Kozlovič, ministrica za pravosodje, je izpostavila cilje zakona: »To je celostna obravnava otrok. Tako oškodovancev kot prič. Določitev izhodišč, da ne prihaja do ponovne viktimizacije. Čim manjše število zaslišanj ter umestitev vseh institutov v en zakon in s tem preglednejša zakonodaja.«
Barbara Jenkole Zigante, višja državna tožilka, ki je sodelovala pri pripravi predloga zakona, je razložila, da so želeli doseči enkratnost zaslišanja, kar pa ni bilo možno zaradi zagotavljanja poštenosti sojenja do obdolženca: »V postopku se lahko pojavijo nove okoliščine, če jih ne razjasnimo z zaslišanjem otroka, se lahko vzpostavi dvom in sodišče v dvomu mora podati oprostilno sodbo. Prav tako dostikrat osumljenec ob podaji prijave še ni znan.« Barbara je še poudarila, da ostaja odgovornost na vseh, ki so udeleženi v teh postopkih, da jih izvajajo v otrokovo korist in stremijo k enemu zaslišanju. K temu pomembno prispeva tudi hitrejša obravnava in dostop do strokovne pomoči.
Mag. Darja Kuzmanič Korva, sekretarka Skupnosti CSD Slovenije, je povedala, da na vprašanje, kaj je otrokova korist, ni enostavnega odgovora in da se presoja interdisciplinarno glede na konkretne okoliščine. Izdelan je protokol na podlagi katerega se izdela ocena ogroženosti.
Na vprašanje o prihodnosti Hiše za otroke po koncu sofinanciranja s strani Sveta Evrope in norveških mehanizmov je mag. Lilijana Kozlovič povedala, da je predvideno dolgoročno financiranje iz sredstev Proračuna Republike Slovenije, ker si ne moremo privoščiti, da Hiše za otroke ne bi bilo. Povedala je: »Frederick Douglass je rekel, da je lažje zgraditi močnega otroka kot pa popraviti zlomljenega odraslega, zato se trudimo zagotoviti dolgoročno financiranje Hiše za otroke in zagotoviti vso pomoč otroku že na samem začetku.«
Vlasta Nussdorfer: »Pomembno je, da otrok v postopku ne puščamo na pol poti, da jih izkoristimo kot priče, nato pa prepustimo same sebi. Zaščita otroka pomeni, da ni sam in da bo zaslišan samo enkrat. Iz izkušenj preteklosti vem, da če bi dosegli, da bi bil otrok zaslišan samo dvakrat, bi bil uspeh. Če pa bomo uspeli doseči samo eno zaslišanje, bi bil to največji uspeh. Tudi obvezno snemanje je velik napredek.«
Dubravka Hrovatič, vodja programov Društva SOS telefon in dr. Sara Jerebic, specialistka zakonske in družinske terapije, direktorica Družinskega inštituta Bližina, sta poleg podpore otroku poudarili pomen psihosocialne podpore družini oziroma ne zlorabljajočemu staršu. Dr. Sara Jerebic je dodala, da med zaslišanjem otrok ponovno doživlja travmo, zato je pomembna podpora otroku tudi po postopku. Prej zakonske podlage za tovrstno podporo ni bilo. Pomemben je odnos, ki ga strokovnjak vzpostavi z otrokom in razumevanje dinamike spolne zlorabe, kjer storilec z otrokom manipulira in izrabi njegovo zaupanje.
Iz nevladnega sektorja so poudarili, da praksa kaže, da kljub večkratnemu zaslišanju stres otroku močno zmanjšamo, če zaslišanje opravi vedno ista oseba v istem okolju. Hkrati pa ni dovolj, da preprečimo stik med obdolžencem in žrtvijo. Raziskave namreč kažejo, da na otroka močno vpliva že samo to, da ve, da se obdolženec nahaja v istem prostoru, zato bi veljalo obdolžencu popolnoma preprečiti dostop do Hiše za otroke.
Slišati je bilo, da je velik problem pomanjkanje izvedencev in pomanjkanje enotnih meril in standardov, saj se izvedenci medsebojno diskreditirajo, kar na koncu vodi v oprostilne sodbe. Tudi to področje bo urejeno v Hiši za otroke, ki bo kot javni zavod omogočala izobraževanje in usposabljanje za strokovnjake, udeležene v postopkih z otroki.
Pozitivno presenečeni smo bili nad številčno udeležbo strokovne javnosti, kar kaže, da je tema še aktualna in da v Sloveniji imamo strokovnjake, ki jih področje zanima in jim je cilj zagotavljanje otrokove koristi. Veseli nas, da je Ministrstvo za pravosodje prepoznalo pomen otrokove koristi v kazenskem postopku in pripravilo predlog, ki ga tudi stroka ocenjuje kot napredek in korak v pravo smer.
V Središču ZIPOM bomo zbrane predloge zapisali in jih posredovali na Ministrstvo za pravosodje. Vabimo zainteresirano javnost, da prav tako poda svoje pripombe, dokler je predlog zakona v javni razpravi do 3. 8. 2020.
Naj otrokove koristi ostajajo glavno vodilo vseh nas, ki delamo z otroki in za otroke. Ne bojmo se te koristi izpostavljati in konkretizirati s svojimi bogatimi izkušnjami; mnoge med njimi so bile tudi danes izpostavljene.
