Po Konvenciji združenih narodov o otrokovih pravicah je otrok vsako človeško bitje, mlajše od osemnajst let, kar preprosto povedano pomeni, da je večina dijakov slovenskih srednjih šol otrok.
Razprava, ki jo je v minulih dneh sprožilo vprašanje srednješolske učiteljice o pravilih in priporočilih za testiranje sline dijakov na prisotnost THC, je sprožila razmislek tudi pri meni. Testiranje sline na THC je preprost in neboleč postopek, s katerim se dokazuje prisotnost presnovkov, ki nastanejo v človeškem telesu po uživanju (večinoma kajenju) marihuane oz. konoplje. Na vprašanje so najprej javno odgovorili pri Varuhu človekovih pravic RS, potem so se oglasili še nekateri drugi pristojni s področja šolstva. Njihove odgovore se je dalo razumeti predvsem kot odklonilno mnenje o omenjenem testiranju. Nekateri so se pri tem sklicevali na pravice otrok, torej na pravico do otrokove zasebnosti, drugi na to, da šolniki niso kompetentni za izvajanje takšnih testov, tretji, da je testiranje dovoljeno samo v primerih, ko je ogrožena varnost otrok. Nihče od pristojnih ni jasno zavzel stališča, da bi takšno testiranje lahko bilo povsem neproblematično.
Zato želim izraziti svoje mnenje, ki je bistveno drugačno od predstavljenih. To mnenje izražam kot zdravnica, specialistka za psihiatrijo z dolgoletnimi izkušnjami na področju zlorabe drog, kot sodna izvedenka, družinska terapevtka in ne nazadnje kot nekdanja varuhinja človekovih pravic.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah, ki velja tudi v naši državi, v 2. točki 28. člena pravi takole:
Države pogodbenice bodo z ustreznimi ukrepi zagotovile, da se bo v šolah disciplina uveljavljala na način, ki je v skladu z otrokovim človeškim dostojanstvom in s to Konvencijo.
V 33. členu pa beremo:
Države pogodbenice bodo z vsemi ustreznimi ukrepi, vštevši zakonodajne, upravne, družbene in vzgojne ukrepe, zaščitile otroke pred nezakonito uporabo mamil in psihotropnih snovi, kot so določene v ustreznih mednarodnih pogodbah, in preprečile uporabo otrok pri nezakoniti proizvodnji in trgovini s takšnimi snovmi.
Po mojem razumevanju Konvencija v nobenem členu ne prepoveduje testiranja otrokove sline na prisotnost THC, zato pojasnjevanje nacionalnih in mednarodnih pravnih aktov v tej smeri lahko pomeni izogibanje neposredni odgovornosti za vzgojo. Prav tako v testiranju sline ne vidim nobene nevarnosti za človekovo dostojanstvo, če je postopek izveden na primeren način in se rezultati uporabijo za strokovno in človeško pomoč testirancu s pozitivnim izvidom. Navodila za takšen postopek je mogoče izdelati v zelo kratkem času in ne morem sprejeti stališča, da ga zaposleni v šolstvu niso sposobni izvesti.
Menim, da so pristojni, ki so se oglašali v medijih, zapravili odlično priložnost, da bi omenjeno vprašanje učiteljice uporabili za spodbujanje razprave o škodljivi rabi drog. Namesto, da bi pri dijakih povečali zanimanje za uporabo testerjev ter jih motivirali za podpisovanje izjave o prostovoljnem testiranju, so se zatekli k izjavam o varovanju otrokove zasebnosti. Prepričana sem, da je takšno razmišljanje škodljivo za celotno generacijo otrok, saj jim sporoča, da jim v imenu »varovanja zasebnosti« daje dovoljenje, da skrivajo svoje vedenje, ki je lahko problematično. Takšno mnenje oziroma dovoljenje otroci uporabljajo tudi v odnosu do staršev in skrbnikov ter jim s tem onemogočajo izvajanje nekaterih vzgojnih nalog, določenih v 33. členu Konvencije.
Gre predvsem za vprašanje vrednot, na katere se tako zelo radi sklicujejo različni varuhi. Če otroke vzgajamo v prepričanju, da jim pri varovanju škodljivega vedenja »pomagajo« celo zakoni, se ne smemo čuditi nemoči, ki jo pri vzgoji občutijo učitelji in starši. Zato pozivam pristojne, da pojasnijo, kako naj zaščitimo svoje otroke in vnuke pred takšnimi, po mojem mnenju premalo domišljenimi izjavami. Kako naj vzgajamo naše potomce, da bodo med vrednotami spet prepoznavali poštenost, tako do drugih, kot do sebe. Kajti vedeti je treba, da so ravno psihoaktivne snovi tiste, ki to vrednoto, torej poštenost, najhitreje razkrojijo.
Ko odrasli poskušamo svojo odgovornost zavijati v plašč varovanja otrokovih pravic, lahko naredimo tudi napako. Menim, da je mnenje, ki so ga v preteklih dneh zagovarjali pristojni, bilo napačno. Zato vabim vse pristojne, pa tudi dijake in njihove starše, da ponovno premislijo o testiranju na prisotnost psihoaktivnih snovi, ne le THC, temveč tudi drugih, predvsem alkohola. Takšna razprava bi pomenila priložnost za pogovor o vrednotah, na katerih lahko gradimo medsebojno zaupanje in večamo odgovornost za svoja ravnanja.
Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med., spec. psihiatrije
Varuhinja človekovih pravic v letih 2007-2013 in predsednica Foruma proti telesnemu kaznovanju otrok pri ZPMS
.jpg)
