V uradni program mednarodnega filmskega festivala v Locarnu Locarno Kids Screenings se je uvrstil otroški film Igrišča ne damo! režiserja Klemna Dvornika. Film bo na sporedu 11. avgusta. Je prvi slovenski film prikazan v festivalskem sklopu, ki je namenjen občinstvu najmlajših gledalcev, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra (SFC).

Režiser Klemen Dvornik je uvrstitev filma na festival v švicarskem Locarnu pospremil z besedami: “Izjemno sem hvaležen in počaščen, da sem imel priložnost soustvariti otroški film Igrišča ne damo!. Uvrstitev na Locarno Kids Screenings mi pomeni veliko, saj je eden izmed glavnih kriterijev pri izboru poglabljanje otrokovega razumevanja sebe in sveta. Iz lastne izkušnje vem, da filmi lahko globoko nagovarjajo in premikajo notranje svetove, kar je neprecenljivo, še posebej za otroke.”

Igrišča ne damo! (v prevodu Block 5) je akcijska pustolovščina o skupini dvanajstletnikov, ki se zoperstavijo odraslim in rešijo svoje igrišče pred uničenjem. V filmu igrajo: Kaja Zabret v vlogi Alme, Kaja Šuštar v vlogi Lune, ter Youri Friderich, Niko Lemark, David Trontelj in drugi. Poleg slovenskih igralcev Marka Mandića in Gregorja Zorca v večjih vlogah nastopata tudi hrvaška igralca Ivana Roščić in Enis Bešlagić ter srbski igralec Tihomir Stanić. Scenarij za film je napisala Dora Šustić, direktor fotografije pa je David Hofmann. Pri filmu so sodelovali še scenograf Miha Knific, oblikovalka maske Mojca Gorogranc Petrushevska, kostumografka Katarina Šavs, oblikovalec zvoka Lukáš Ujčík, glasbo je napisal Davor Herceg, film je montirala Ivana Fumić.

Igrišča ne damo!je slovensko-češko-hrvaško-srbska koprodukcija, ki so jo finančno podprli SFC, RTV Slovenija, Češki filmski sklad, Hrvaški avdiovizualni center ter srbsko ministrstvo za kulturo in Filmski center Srbije. Film je prejel tudi podporo programa Evropske komisije Media za razvoj in podporo Eurimages za produkcijo.

Glavni producent filma je produkcijska hiša A Atalanta. Koproducenti filma so še December, češki BFILM.cz, hrvaški Antitalent in srbski Living Pictures. Producenti so ob svetovni premieri povedali, da so film Igrišča ne damo! ustvarjali z mislijo na boljšo prihodnost, uvrstitev na festival v Locarnu pa odpira nove poti do občinstva ter v svet pošilja sporočilo filma, da vsak lahko spremeni svoj svet na bolje in s tem spremeni na bolje ves svet.

Ob filmu poteka kampanja #GibanjeZaGibanje, s katero želijo mlade iz vse Slovenije spodbuditi k več gibanja in kakovostnega druženja. Kampanji se pridružujeta tudi priljubljeni reper Nipke in producent Damjan Jović, ki sta za film ustvarila pesem Igrišča ne damo.

Letošnji mednarodni filmski festival v Locarnu poteka od 7. do 17. avgusta.

Danes se bomo poslovili od Anite Ogulin. Ob tej priložnosti je Darja Groznik, predsednica ZPMS, napisala nekrolog v čast Aniti. Nekrolog je spominski zapis, ki izraža spoštovanje do pokojne osebe in poudarja njene dosežke ter vpliv na življenja drugih. V nadaljevanju preberite ganljive besede, ki jih je Darja delila z nami, objavljene tudi v časopisu Dnevnik.

Dragi Aniti v slovo 

Bilo je konec leta 2012. Poklicala me je Anita in povabila na razglasitev Slovenca leta, ki jo je organiziral Nedeljski Dnevnik. Da bo laskavi naziv  pripadel njej, je bilo že znano. »Z veseljem,« je bil moj odgovor. Takoj po uradni razglasitvi se je iz množice iztrgal možak s harmoniko. Izboril si je pot do Anite in ji začel igrati. Kasneje je omenila, da mu je pomagala iz težav. Možak je igral in igral, Anita je stala in ga spoštljivo poslušala. Ker sem iz novinarskih vrst, sem začutila tisti znani nemir novinarjev, urednikov, pomembnih visokih gostov, tudi politikov, ki so ji želeli čestitati in poklepetati z njo. Niti uradne izjave Slovenke leta še ni bilo … Ampak Anita se ni dala motiti. Poslušala je do konca – zato, ker ji je bil najbolj pomemben ČLOVEK. Tisti anonimnež med pomembneži, ki ji je tisti trenutek namenil skladbo.  

Vsak od nas, ki smo v kateremkoli obdobju ali pri kateremkoli projektu sodelovali z njo, v teh dneh obuja spomine na Anito. Večina spominov in lepih misli ne bo objavljenih, ampak zapisanih v srcih tistih, ki jim je pomagala. Za mnoge je bila zadnje upanje. Da Slovenija ni le dežela blagostanja, da se družba nevarno razslojuje na bogate in revne, da so mnogi odrinjeni na rob preživetja in oropani celo človeškega dostojanstva, da si zatiskamo oči pred realnostjo, je vztrajno in argumentirano ponavljala.  

Anita je poosebljala duh naše velike in razvejane organizacije – Zveze prijateljev mladine Slovenije in njenih članic. Bila je simbol skrbi za otroke, ki so naše bogastvo in prihodnost, in ustvarjanja enakih možnosti za vse. Imela je odlične ideje in jih znala bliskovito realizirati. Njena nekdanja sodelavka Anita Caruso se devetdesetih let, ko smo postali samostojna država in se hkrati tudi začeli odmikati od socialno naravnane družbe – takrat je bilo celo zaznati, da je ZPMS preživela svoj čas – pogosto spominja kot streznitev, da bo treba otrokom in družinam organizirano in sistematično pomagati. Prav Anita Ogulin je bila tista gonilna sila, ki je pri vzpostavitvi Humanitarne linije, ki je leta 1998 povezala ZPMS in Televizijo Slovenija, praktično v trenutku posredovala seznam nekaj deset družin, za katere naj bi se v nedeljskih oddajah zbirala sredstva za pomoč. Poznala je teren. S tem je bil prebit led v tovrstno humanitarno poslanstvo ZPMS. Njenemu zgledu so sledila tudi ostala društva in zveze po terenu in tako se je gradila humanitarna mreža ZPMS. 

Anitina empatija do trpečih, trpinčenih in prikrajšanih, ni poznala nobene tolerance. Dobesedno je živela trpljenje vseh, ki so se k njej zatekli po pomoč, pa tudi tistih, katerih bolečino in stisko je prepoznala sama, se jim približala in jim ponudila roko opore. Na letovanjih in v programih počitniškega varstva je Anita prepoznavala tudi trpinčene in zlorabljene otroke. Največjo stisko je doživljala, kadar starši ob vrnitvi z letovanj niso prišli po otroka in tedaj, ko se otroci zaradi različnih stisk ob povratku z letovanj niso želeli vrniti k staršem. Rešitev je iskala v pobudi za zakonsko ureditev “začasne namestitve otrok v hiši zavetja za otroke”, ki jo je ZPMS naslovila na odločevalce. Hiša zavetja Palčica danes ponuja varno zavetje mnogim otrokom. 

Kot predana predsednica komisije za socialna in humanitarna vprašanja je bila gotovo ena od pionirk razvoja humanitarnih programov ZPMS. Svoja prizadevanja je nato nadgradila v številnih humanitarnih projektih znotraj ZPM Ljubljana Moste-Polje – danes zagotovo ni nikogar, ki ne bi poznal Botrstva. Bila je tista, ki je premaknila širše zavedanje družbe, da stiske ljudi obstajajo in jih je potrebno reševati.

Njeno življenje je polnila skrb za druge. Pogosto se zdi, da so vrednote, kot so  solidarnost, skrb za sočloveka, nudenje pomoči, spoštljivost in prijaznost, odšle na pogorišče zgodovine, v ospredje pa je stopil individualizem, gonja za še več … Anita je s svojo pojavnostjo in prizadevnostjo postavljala ogledalo vsem, celotni družbi, tudi odločevalcem. Ustvarjala je boljšo družbo. Dokazovala je, da je to mogoče.  Pri tem je bila vztrajna, trmasta in drzna. Mar ni prav drznost  tisto, kar ustvarja spremembe? In te spremembe, dobri projekti za otroke, za mlade, bodo ostali. Največja in najbolj dragocena zapuščina Anite Ogulin pa je zavedanje, da lahko naredimo družbo bolj sočutno, prijazno in spodbudno za vse! 

Darja Groznik,predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije 

Foto: arhiv Dnevnika

Komisija za socialna vprašanja in humanitarne projekte razpisuje 10 mest za štipendije iz Adinega štipendijskega sklada za šolsko leto 2024/2025. Rok za oddajo vlog je 9. avgust 2024 (na ta dan najkasneje oddano s priporočeno pošto).

POZOR: Adin štipendijski sklad je namenjen dijakom splošnega srednješolskega izobraževanja (gimnazija) in študentom. Če se letos prvič vpisujete ali ste že vpisani v poklicno in strokovno srednješolsko izobraževanje, se to štipendiranje izvaja preko Štipendijskega sklada dr. Janeza Drnovška.

Dokumentacija je na voljo tukaj:

Pravilnik o dodeljevanju štipendij iz Adinega štipendijskega sklada

Za dodatna vprašanja smo na voljo na pika.jamsek@zpms.si.

Adin štipendijski sklad (poimenovan po prvi predsednici ZPMS Adi Krivic) pomaga mladim pri doseganju njihovih izobraževalnih ciljev. Kandidati in kandidatke za štipendije se lahko prijavijo na poleti objavljen razpis, ki jih nato pregleda in odobri Komisija za socialna vprašanja in humanitarne projekte pri ZPMS. Mladi iz socialno šibkejših družin nato prejmejo štipendijo vsak mesec v višini 120 € (razen v juliju in avgustu), ki jim je zagotovljena do konca izobraževanja. Seveda morajo po vsakem zaključenem letniku predložiti dokazilo o uspešno zaključenem letniku. Z nudenjem štipendije mladim zagotavljamo kvalitetnejše življenje in prvi resnejši stik s finančnim opismenjevanjem.

Kot pravna oseba lahko program podprete preko donatorske pogodbe.

Kot fizična oseba lahko sklad podprete z nakazilom na spodnje podatke.

Zveza prijateljev mladine Slovenije, Dimičeva 9, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 0400 1004 9903 191
Sklic: SI00 245107
Namen: Adin štipendijski sklad

Varstvo osebnih podatkov: Vaše osebne podatke bomo obdelali za namen evidentiranja donacije. Na naslov naveden na UPN nalogu vas bo ZPMS največ trikrat letno povabila k oddaji donacije na podlagi našega zakonitega interesa (6.1.f GDPR). V primeru, da ne želite prejemati takih povabil, nam to prosim sporočite na info@zpms.si. Več o varstvu osebnih podatkov si lahko preberete v naši Politiki zasebnosti na https://www.zpms.si/politika-zasebnosti/.

Predstavljamo nekaj izsekov iz motivacijskih pisem izbranih prejemnikov:

»Že od nekdaj sem veljala za pridno in delovno dekle, to sem tudi dokazala na koncu šolanja v osnovni šoli, saj sem bila odlična učenka vseh devet let. Sem tudi ustvarjalna, kreativna in nadarjena na umetniškem področju. Poleg vseh dejavnosti obiskujem še glasbeno šolo (igram kitaro in hodim na ure solopetja). V prostem času veliko rišem. Glasba in risanje me sproščata in bi si želela to nadgrajevati, kasneje pa tudi delal z enim od tega v prihodnosti. Vaša štipendija bi mi omogočila nakup nove opreme in potrebščin (inštrumentov, risarskih pripomočkov), poleg tega bi si lahko poplačala šolnino v glasbeni šoli.«

»Z lanskim aprilom sem se preselila in pričela s samostojnim življenjem. Delo sem si našla v domu starejših, ki je postal njen drugi dom. Vsak dan po pouku sem se odpravila v popoldansko izmeno, oddelala ter se čez noč učila, da mi je uspelo to, kar sem danes. Psihično in fizično sem izčrpana od tega ritma življenja. Sama si plačujem položnice, hrano ter skrbim za vse preostale stroške šolanja. Od staršev nimam nobene finančne pomoči, tudi v najboljših odnosih ravno nismo. S srednješolskim urnikom mi je še uspelo popoldne delati, a z oktobrom to ne bo več mogoče, saj imam predavanja do zvečer. Zelo si želim nadaljevati šolanje, vendar me skrbi, da sama vseh stroškov ne bom zmožna kriti, saj tudi delati ne morem v takšni meri.«

»Rada se družin s prijatelji, poslušam glasbo, gledam filme, pomagam staršem pri delu na manjši kmetiji, pa tudi mamici pri hišnih opravilih in kuhanju. Zelo rada imam živali, še posebej mucke. Moj konjiček pa je vezenje in šivanje. Bliža se prvi september, zato so moje misli še usmerjene v srednjo šolo. Veselim se novega začetka, istočasno pa me je strah neznanega. Vpisala sem se v srednjo kemijsko šolo, saj me veseli delo v laboratoriju in kemijski poskusi.«

Več o Adi Krivic si preberete TUKAJ