V letu 2023 je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 264.000 prebivalcev, kar predstavlja 12,7 % celotne populacije.
Minulo leto je v Sloveniji v gospodinjstvih z dohodkom pod pragom tveganja revščine živelo 264.000 ljudi, kar predstavlja 12,7 odstotka celotne populacije. Med državami Evropske unije sta najvišjo stopnjo tveganja revščine beležili Latvija in Estonija, medtem ko je najnižjo stopnjo dosegla Češka. Stopnja tveganja revščine v Sloveniji se je lani zvišala za 0,6 odstotne točke v primerjavi z letom prej. Najnižjo vrednost je dosegla leta 2009, ko je znašala 11,3 odstotka, najvišjo pa v letih 2013 in 2014, ko je dosegla 14,5 odstotka, so sporočili iz Statističnega urada Republike Slovenije.
Posebej bi želeli izpostaviti še problem prikrite revščine – Prikrita revščina, pogosto imenovana tudi skrita ali latentna revščina, predstavlja družbeni pojav, kjer posamezniki ali družine navzven ne izkazujejo finančnih stisk, vendar se “za štirimi stenami” soočajo z izjemnimi težavami pri zagotavljanju osnovnih življenjskih potrebščin. Ti ljudje se pogosto izogibajo iskanju pomoči zaradi občutka sramu, stigme ali prepričanja, da obstajajo drugi v še večji stiski.
Statistični podatki v Sloveniji:
Prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 903 evre na mesec. Poleg tega je bilo 41.000 prebivalcev resno materialno in socialno prikrajšanih, kar pomeni, da si niso mogli privoščiti vsaj sedmih od 13 elementov prikrajšanosti, kot je na primer primerno ogrevano stanovanje (vse elemente prikrajšanosti najdete tukaj). Za štiričlansko družino (dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let) je prag znašal 1.896 EUR, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1.354 EUR na mesec.
Zanimive povezave in viri:
- Kako bo izgledala prihodnost otrok do leta 2050.
- Globalna revščina otrok – poročila in statistike
- raziskava Inštituta za socialno varstvo, o tem, kako nova socialna zakonodaja vodi v povečanje revščine v Sloveniji
Kakšna je trenutna kakovost življenja v Sloveniji?
Grafični prikaz – vir: SURS
Kako si otroci predstavljajo Slovenijo čez 35 let (nekaj izsledkov, vir U-report):
Otroci in mladi v Sloveniji si prihodnost predstavljajo precej temačno, kar je zaskrbljujoče. Kar 38 % anketiranih otrok si namreč čez 35 let predstavlja svet, kjer se ljudje še vedno vojskujemo, narava trpi, primanjkuje hrane in vode. 50 % jih meni, da bodo imeli v prihodnosti več težav z duševnim zdravjem zaradi stresnega načina življenja in da bodo načini spopadanja s težavami drugačni (28 %).
Pomen lokalnih društev in programov pomoči
Za učinkovito naslavljanje prikrite revščine je za nas – na ZPMS – ključno delovanje lokalnih društev, ki lahko prepoznajo posameznike in družine v stiski ter jim nudijo diskretno in dostojanstveno pomoč. Z našim Socialno-humanitarnim programom Eno srce® (združuje 7 skladov), zagotavljamo materialno in finančno podporo ter spodbujamo socialno vključenost. Pomemben vir pomoči je tudi TOM telefon, ki otrokom in mladostnikom nudi čustveno oporo. Pomemben vir pomoči so tudi vsi naši donatorji – kako lahko podprete delovanje ZPMS?.
Kljub relativno nizki stopnji tveganja revščine v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami EU ostaja prikrita revščina resen izziv. Zato je nujno nadaljevati z ozaveščanjem, destigmatizacijo iskanja pomoči ter krepitvijo socialnih programov, ki zagotavljajo podporo najbolj ranljivim skupinam prebivalstva.
Grafični prikazi – vir: SURS
