32. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT: Moja poklicna prihodnost

V ponedeljek, 11. aprila, je v veliki dvorani Državnega zbora RS potekalo zasedanje 32. nacionalnega Otroškega parlamenta® (NOP) v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). 111 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije je razpravljalo o osrednji temi Moja poklicna prihodnost oz. petih podtemah: »Moj poklic: skrbi, pričakovanja, znanja in veščine; Poti do mojega poklica; Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti; Slovenija, Evropa, svet – pozitivno, negativno, zanimivo; Vpliv covid-19 na izbiro poklica.« Uvodoma jih je pozdravil predsednik Državnega zbora Republike Slovenije g. Igor Zorčič. Spodbudne besede sta mladim parlamentarcem namenila tudi predsednica ZPMS ga. Darja Groznik in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor.

Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je vsem mladim parlamentarcem najprej izrekel dobrodošlico in izpostavil, da vsaka država – dasiravno ima samo dva milijona prebivalcev – potrebuje sistem, ki državljanom omogoča življenje v skupnosti. G. Zorčič meni, da je najboljši sistem demokracija, saj v njem ljudstvo odloča o zadevah skupnega pomena. »Poslanke in poslanci odločajo prav v veliki dvorani Državnega zbora, kjer poteka današnji dogodek. Prepričan sem, da boste delo poslanskega življenja danes začutili tudi vi, da boste začutili na kakšen način poteka razprava med večjim številom ljudi o pomembnih temah. In glede na to, da današnji Otroški parlament® sovpada še z volitvami, sem prepričan, da vas bodo slišali tudi poslanke in poslanci.« 

Predsednica ZPMS Darja Groznik je v nadaljevanju dodala: »Program Otroški parlamenti® vodi ZPMS od samostojnosti države naprej. Vztrajamo in si – tako kot vi – vsako leto prizadevamo, da bi bila vaša razmišljanja upoštevana – bodisi v šoli, v lokalnem okolju ali na nacionalni ravni. V okviru projekta Naše mnenje šteje! smo lani in letos slišali veliko idej. /… / Pri ZPMS pripravljamo Belo knjigo o uresničevanju pravice otrok do participacije, ki bo – upamo, osnova za pripravo strategije participacije otrok v Sloveniji – k temu nas poziva Evropa. Vsaka razvita demokratična družba upošteva glas otrok, glas mladih. To je dolžnost nas odraslih. /… / Upam, da bo vaše sodelovanje na Otroškem parlamentu^® dragocena, dobra izkušnja. Da boste spoznali, kako je potrebno poslušati drug drugega, se strpno pogovarjati in sodelovati. Le s sodelovanjem lahko gremo kot družba naprej.«

S pomembno popotnico je mlade pred plenarnim delom zasedanja nagovoril tudi predsednik RS Borut Pahor, ki je med drugim povedal, da je pri izbiri poklica najbolj bistveno vprašanje, ki izvira iz njihovih src. Da se vprašajo, kaj jih zares veseli v življenju početi. In če odgovora mladi še nimajo, naj jih to ne bega. Osnovna šola je namreč neprecenljiv čas, ko se oblikujejo kot osebnosti. Ob tem pa dobivajo mladi znanje in predsednik meni, da brez znanja ni uspeha na nobenem področju. »Ohranite radovednost do življenja. Odprite oči, napnite ušesa, zrite v prihodnost in glejte, kje se odpira neko mesto za vas. Če boste verjeli vanj, se vam bo uresničilo,« zaključuje predsednik RS Borut Pahor.

V nadaljevanju so mladi poročali o svojem delu v petih skupinah: Moj poklic: skrbi, pričakovanja, znanja in veščine; Poti do mojega poklica; Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti; Slovenija, Evropa, svet – pozitivno, negativno, zanimivo; Vpliv covid-19 na izbiro poklica.

Nekaj vidnejših misli iz zaključkov razprav po posamezni podtemah:

Moj poklic: skrbi, pričakovanja, znanja in veščine: mladi so med drugim izpostavili, da jih skrbi, ali bodo zaposljivi, ali bodo dobili poklic za katerega se izobražujejo, ali bodo v poklicu uživali. Želijo si več praktičnega in specifičnega znanja, izpostavljajo, da na informativnih dnevih ne dobijo dovolj informacij in da si želijo o poklicih pogovarjati prej (6., 7. razred). Želijo si predstavitve poklicev skozi igro, manj pritiska s strani odraslih glede izbire poklica.

Poti do mojega poklica: mladi se zavedajo, da na izbiro poklica vplivajo njihove želje, navade, uspeh v šoli, pa tudi sreča. Zavedajo se tudi tega, da je potrebno vztrajati in da morajo biti odločni. Pogrešajo več informacij o »skritih« poklicih, več dni odprtih vrat v različnih poklicih. Na šolah si želijo kariernega svetovanja in interesnih dejavnosti, ki bi bile usmerjene v poklice.

Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti: v prihodnosti vidijo urbane kmetije, zeleno (eko energetiko), IT področja. Mladi ne verjamejo, da bi določene poklice kdaj zamenjali roboti – medicina, farmacija, gradbeništvo, poučevanje … bo pa zato toliko bolj pomembno ravnovesje med tehnologijo in človekom.

Slovenija, Evropa, svet – pozitivno, negativno, zanimivo: želijo si izboljšati sistem pri izbiri srednje šole npr. z vpeljavo sprejemnih izpitov. Mladi, ki imajo velik potencial si želijo ostati v Sloveniji, le država naj jim omogoči dobre zaposlitvene možnosti.

Vpliv covid-19 na izbiro poklica:  Zaradi covid-19 so nekateri poklici bolj izpostavljeni, nekatere so spoznali na novo, npr. epidemiolog. Mladi menijo, da bo narasla zaposljivost poklicev, ki imajo stik z ljudmi. Da bo robotika sicer še močnejša, ne bo pa »premagala« poklicev, ki potrebujejo stik z ljudmi. Po drugi strani pa mnoge mlade, ki so dobri na področju umetnosti, zelo skrbi za prihodnost njihovega poklica. 

V plenarnem delu zasedanja so mladim parlamentarcem prisluhnili tudi: Damir Orehovec, Državni sekretar na MIZŠ, ki jih je tudi nagovoril, dr. Jože Ruparčič, namestnik Varuha človekovih pravic, Mojca Pršina, direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje, mag. Ružica Boškić, Direktorat za družino, dr. Fani Nolimal, Zavod RS za šolstvo in nekateri poslanci ter drugi vabljeni gostje.

»Za temo 33. nacionalnega Otroškega parlamenta®, ki bo potekal v prihodnjem šolskem letu, so mladi parlamentarci izbrali Duševno zdravje otrok in mladih (76 glasov).«

Zveza prijateljev mladine Slovenije

Na današnjem srečanju so mladi razpravljali in oblikovali predloge o participaciji otrok v šoli, pri zdravniku, v lokalni skupnosti ter na sodišču. Razpravo so pospremili oblikovalci politik in strokovnjaki po posameznih področjih ter skupaj z mladimi oblikovali zanimive in pomembne predloge, ki jih bomo na Zvezi prijateljev mladine Slovenije vključili v Belo knjigo ZPMS o uresničevanju pravice otrok do participacije.

Za otroke najpomembnejši predlogi so:

Participacija otrok na področju šolstva:

• Enakovredna obravnava učencev
• Zanimivejše poučevanje
• Razporejeno ocenjevanje

 Participacija otrok na področju zdravstva:

• Sistematski pregledi in psihično zdravje
• Možnost izbire ob bolezni
• Duševno zdravje

 Participacija otrok v sodnih in upravnih postopkih

• Otrokom prijazni sodni postopki
• Nevtralna strokovna oseba (strokovni delavec za pomoč/podporo otroku v sodnih postopkih)
• Informiranje o sodnih postopkih

 Participacija otrok v lokalnih skupnostih

• Mlajši od 18 let sodelujemo pri odločitvah o prihodnosti kraja/lokalnega okolja
• Nezaupanje otrok do odraslih, da bodo upoštevani
• Stik z županom/redna srečanja otrok z županom in občinskim svetom

Podrobneje z omizij:

 Šolstvo: Želimo si, da nas učitelji ne bi obravnavali diskriminatorno (na podlagi spola), da bi lahko odločali o tem, kaj bomo jedli za malico in soustvarjali jedilnik, da bi bilo preverjanje znanja vnaprej določeno, da ocene med bolj pomembnimi (matematika, tuji jezik …) in manj pomembnimi predmeti (športna vzgoja …) ne bi bile enakovredne, želimo si šolskega psihologa, ki bo imel čas za nas in nas poslušal, želimo si prenovljenih igrišč in krajših šolskih ur.

Zdravstvo: Želimo si, da bi v redni zdravstveni sistematski pregled vključili tudi pogovor s psihologom za »psihološko oceno«, želimo si več predavanj na temo bolezni in odvisnosti,  dostopne in brezplačne svetovalne pomoči, želimo si biti vključeni v lastno zdravljenje in odločati o svojem zdravju.

Sodni in upravni postopki: Želimo si, da bi bili sodni postopki, v katere smo vključeni, prilagojeni otrokom, da jih lahko razumemo, želimo si, da nas sodniki jemljejo resno, želimo si zagovornika, ki bi nas spremljal skozi celotni sodni postopek. Želimo si vključitev pravnih vsebin v program Državljanska in domovinska vzgoja ter etika.

Lokalna skupnost: Želimo si biti enakopravni člani lokalnega okolja, želimo biti slišani in upoštevani, želimo si rednih srečanj z županom in občinskim svetom, želimo si predstavnika mladih v organih občine/lokalne skupnosti, želimo sodelovati pri pripravi programa za nas – mlade.

Zveza prijateljev mladine Slovenije že več desetletij intenzivno deluje na področju otrokovih pravic. Veliko pozornosti namenjamo pravici otrok do participacije, ki je ena od prioritetnih pravic na ravni EU. V slovenskem prostoru je sicer prepoznana kot pomembna, vendar zgolj na razpravni ravni, medtem ko normativna ureditev ne omogoča, da bi participacija otrok zaživela tudi v praksi.

Zato si na različne načine prizadevamo, da bi država sprejela Nacionalno strategijo o participaciji otrok ter s tem prepoznala otroke kot enakopravne sogovornike in člane družbe. Med drugim smo se lotili izziva, da pripravimo Belo knjigo ZPMS o uresničevanju pravice otrok do participacije, ki bo vključevala konkretne predloge/mnenja/pobude za izvajanje participacije otrok in bo v prihodnje lahko služila kot izhodišče za pripravo kakovostne nacionalne strategije o participaciji otrok.

Osnutek Bele knjige, ki podaja teoretične podlage in opredeljuje njen namen in cilje, smo že pripravili; v sklopu projekta Naše mnenje šteje! pa bomo ta osnutek dopolnili s konkretnimi predlogi/mnenji/pobudami deležnikov, to je v prvi vrsti otrok, ter nadalje odločevalcev, oblikovalcev politik, strokovnjakov in civilne družbe. Tako bomo skupaj z otroki in drugimi deležniki ustvarili dokument, ki bo postavil temelje kakovostnega sodelovanja otrok v vseh zadevah, ki so pomembne za njihovo življenje.

V sklopu projekta Naše mnenje šteje!, ki ga izvajamo s finančno podporo Erasmus+, smo izvedli 4 regijska posvetovanja z otroki (Maribor, Ljubljana, Postojna, Velenje) in današnjo zaključno razpravo, na kateri so se mladim pridružili strokovnjaki s posameznega področja, da so lahko skupaj oblikovali zaključne predloge.

Na omizjih so se mladim pridružili: dr. Andreja Špernjak, v.d. gen. direktorice Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na MIZŠ, Fani Nolimal iz Zavoda RS za šolstvo, Mojca Mihelič, ravnateljica OŠ Danile Kumar Ljubljana, dr. Matjaž Homšak, pediater, predsednik UO Združenja za pediatrijo in član Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS, dr. Polonca Truden Dobrin, specialistka javnega zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, mag. Nina Koželj, gen. direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na Ministrstvu za pravosodje, Mirjam Kline, pravnica, vrhovna državna tožilka, mag. Urška Remic, z Ministrstva za javno upravo, Direktorata za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem, sektor za lokalno samoupravo, Barbara Horvat iz Skupnosti občin Slovenije, Igor Marentič, župan občine Postojna, znan po tem, da zna prisluhniti otrokom in njihovim potrebam.

Na drugem delu dogodka so se razpravi oblikovanih predlogov pridružili: Marjan Dikaučič, minister za pravosodje, mag. Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, dr. Jože Ruparčič, namestnik Varuha človekovih pravic RS. Razprava med mladimi in gosti je bila zelo zanimiva in konstruktivna, izpostavljamo dva komentarja s področja zdravstva in sodstva – Mag. Franc Vindišar je povedal: »Stanje v družbi je bilo zaradi epidemije zelo zahtevno, otroci in mladostniki ste bili takrat prikrajšani za tisto, kar vam najbolj pritiče – to je šolanje in da se družite. To vam je bilo odvzeto. Procent samomorov med mladimi je bil visok. Odločitev, da se takoj pristopi na pomoč pri duševnem zdravju, je bila edina pravilna. Uspeli smo zagotoviti takojšnjo pomoč s Centri za duševno zdravje. Prepričan sem, da so centri, ki so razpršeni po celi državi, dobra odločitev. Kajti duševno zdravje je vsaj tako pomembno, če ne celo še bolj pomembno, kot so fizične poškodbe. Pomembne so preventivne akcije, s katerimi lahko preprečimo najhujše diagnoze. Slovenija s svojim zdravstvenim sistemom skrbi za otroke posebej. Mreža šolskih dispanzerjev je nekaj, kar ni povsod po svetu. To je ena od zelo dobrih stvari, ki jih v Sloveniji imamo.« Marjan Dikaučič, minister za pravosodje: »Da bi bilo pravosodje prijazno otrokom, smo na Ministrstvu za pravosodje ravno v zaključni fazi ustanovitve Hiše za otroke po modelu Barnahus (sicer za mlajše otroke). Tu se bodo otroci lahko skozi igro izpovedali. Hiša za otroke bo prijazen prostor, čisto drugačen od stroge sodne dvorane.«

S projektom želimo med otroki vzpostaviti zavedanje o pravici do (aktivnega) sodelovanja v družbenem in političnem življenju, jim omogočiti doživetje izkušnje aktivnega državljanstva, izkušnje “biti slišan in upoštevan” ter jih naučiti strpnosti in komuniciranja ter sodelovanja drug z drugim; pri odločevalcih povečati angažiranost, da se kljub kratkim rokom, ki jih imajo za izvedbe nalog  posvetujejo z otroki predvsem o zadevah, ki se tičejo otrok in mladih, njihova stališča upoštevajo ter da čim prej pristopijo k pripravi Nacionalne strategije o participaciji otrok.

Več o projektu Naše mnenje šteje!

S spoštovanjem,

Zveza prijateljev mladine Slovenije