V mesecu decembru smo v okviru Mreže za otrokove pravice (novo ime Središča ZIPOM) pripravili skupno pobudo nevladnih organizacij z imenom »Postavimo otrokove pravice v središče slovenske politike«. S pobudo v predvolilnem obdobju opozarjamo na ponavljajoče se kršitve otrokovih pravic, s katerimi se nevladne organizacije srečujemo pri svojem delu že vrsto let. Pobuda je bila poslana vsem parlamentarnim strankam, nekatere so se nanjo že odzvale. Približuje se 24. marec, uradni začetek predvolilnega obdobja. Vabimo vas, da tudi vi v okviru svojega dela opozarjate na omenjena pereča področja v komunikaciji z odločevalci. Vsake povratne informacije, ki jo boste prejeli, bomo zelo veseli!

PREDLOGI ZA POLITIČNE STRANKE 

1. Predlagamo, da država sprejme konsolidirano zakonodajo (npr. Zakon o otrokovih pravicah), ki bi omogočala večjo seznanjenost s pravicami in obveznostmi vseh deležnikov. To bi omogočilo bistveno učinkovitejše uresničevanje in pravno varstvo otrokovih pravic, pa tudi spremljanje stopnje njihovega uresničevanja. Predlagamo, da država vzpostavi informacijsko točko za otroke in starše, kjer se lahko seznanijo o svojih pravicah.

2. Predlagamo, da država posodobi obstoječe podatkovne baze, celovito zbirko podatkov o otrocih in področjih, vezanih na družinsko problematiko. Na osnovi aktualiziranih kazalnikov bo mogoče analizirati, oblikovati politike (zdravje, revščina, izobraževanje, prosti čas, nasilje,…) in ocenjevati napredek pri dvigu blaginje otrok in uveljavljanju otrokovih pravic. Podatki bi morali biti razčlenjeni po starosti, spolu, družbenoekonomskem ozadju in migrantskem statusu.

3. Predlagamo, da država oblikuje samostojno, avtonomno institucijo Varuha otrokovih pravic, in sicer s posebnim zakonom, v katerem naj se opredeli, da bo varuh glas posameznih otrok in otrok kot družbene skupine, torej ambasador otrok. Dostopen naj bi bil na otrokom prijazen način. Imel naj bi pristojnost vlaganja zakonodajnih predlogov ter sodelovanja pri razpravah v zakonodajnem postopku in pri tem zagovarjal otrokove koristi. Imel naj bi preiskovalno funkcijo in pravico pridobiti informacije in pojasnila o dejstvih glede zatrjevane kršitve otrokovih pravic od kateregakoli organa javne oblasti in pravnih oseb v zasebnem sektorju. Imel naj bi pravico oblikovati oceno o domnevnih kršitvah, predlagati način odprave kršitve ter predlagati postopke zoper uslužbence organov, ki so nepravilno ravnali. Oblikoval naj bi priporočila organom javnih oblasti ter vplival na politiko glede otrok in družine. Sodeloval naj bi z vsemi institucijami, ki s svojo dejavnostjo ali postopki odločajo o otrokovih pravicah ter ozaveščal družbo o pomembnosti otrokovih pravic in njihovih kršitev, promoviral Konvencijo o otrokovih pravicah ter druge mednarodne standarde zaščite otrokovih pravic.

4. Predlagamo, da država uredi sistemsko financiranje krepitve kapacitet in programov nevladnih organizacij za zagovorništvo otrokovih pravic, sistematično vključitev civilne družbe v načrtovanje, uresničevanje, nadziranje in ocenjevanje politik, načrtov in programov, ki se nanašajo na pravice otrok, ter uredi sofinanciranje mreže nevladnih organizacij s področja otrokovih pravic.

5. Predlagamo, da država uvede dodatna usposabljanja vseh strokovnih delavcev, ki delajo v sistemu zaščite otrok. Potrebna je tudi evalvacija študijskih programov, ki izobražujejo strokovne delavce, ki pri svojem delu prihajajo v stik z otroki. Nujno je potrebno predpisati obvezno usposabljanje odvetnikov, ki jih za zastopanje v družinskih zadevah postavlja država – preko brezplačne pravne pomoči ali za skrbnike in zastopnike.

6. Predlagamo, da država oblikuje in sprejme Nacionalno strategijo za participacijo otrok, ki bo jasno določala smernice ter odgovorne akterje za ureditev področja participacije otrok.

7. Predlagamo, da država razvije stalne mehanizme posvetovanj oblikovalcev politik na lokalni, regionalni in državni ravni z otroki, preko programa Otroški parlamenti. Država naj zagotovi programe, ki spodbujajo participacijo otrok že na osnovnošolski ravni in za te programe zagotovi financiranje. Za učinkovito delovanje Otroškega parlamenta je potrebno zagotoviti ustrezna finančna sredstva Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki zagotavlja človeško, finančno in tehnično podporo programu, vsebinsko vodenje in koordinacijo na vseh ravneh med vsemi deležniki zunaj osnovne šole.

8. Predlagamo, da politične stranke vključijo v svoje in koalicijske programe uveljavitev volilne pravice s 16. leti, z nujno dopolnitvijo Ustave RS in relevantne zakonodaje.

9. Predlagamo, da država v Svet za otroke in družino vključi tudi predstavnika otrok. S tem bi pomembno okrepili glas otrok v odločanju o vprašanjih, ki jih zadevajo, in zastopanje interesov otrok v odločevalskih procesih.

10. Predlagamo, da država pripravi in izvede raziskavo, ki bo vsebovala aktualne podatke o prisotnosti telesnega kaznovanja otrok v slovenskih družinah.

11. Predlagamo, da država poskrbi za sistematizacijo področja vrstniškega nasilja. Poskrbi naj za celovit in koordiniran sistem pomoči, tako za otroke, ki nasilje doživljajo, kot tudi otroke, ki nasilje izvajajo. Država naj izvede analizo stanja na področju vrstniškega nasilja v Sloveniji. V učni načrt naj vključi več vsebin iz področja čustvenega in socialnega učenja in zagotovi sredstva za preventivne dejavnosti namenjene ozaveščanju, tako učencev kot tudi učiteljev in drugih strokovnih delavcev o vrstniškem nasilju, tudi za manjše kraje v Sloveniji.

12. Predlagamo, da država sprejme vse potrebne ukrepe za končanje prisilnih porok mladoletnih romskih otrok. Nujna je ustreznejša pravna definicija prisilnih porok, smiselna sprememba Kazenskega zakonika tako, da bo možno prisilne poroke umestiti med identificirane oblike nasilja, kar bo spodbuda razvoju sodnih praks preganjanja nesprejemljivega nasilja nad deklicami. Vzpostaviti je potrebno tudi sistem za sledenje vseh primerov prezgodnjih in prisilnih porok romskih deklic. Centri za socialno delo bi morali prijavljati po uradni dolžnosti.

13. Predlagamo, da država vzpostavi ničelno toleranco do neizpolnjevanja preživninskih obveznosti. Preživninski sistem bi morali nadgraditi, posodobiti, tudi s spremembo zakonodaje na področju izterjave preživnin. Izterjavo preživnin bi morali urediti tako, da bi država (v imenu otroka – preživninskega upravičenca) izterjala celotno določeno preživnino in ne samo nadomestilo preživnine. Neplačana preživnina naj se ne uvršča med dohodke, ki znižujejo denarno socialno pomoč in druge pravice iz javnih sredstev.

14. Predlagamo, da država sprejme Pravila za izvajanje stikov pod nadzorom. Ustanovijo naj se specialni centri, ki bi se ukvarjali z otroki ob stikih in bili na voljo vsak dan v tednu. Predlagamo tudi ureditev delovnega časa in dodatnih kadrov centrov za socialno delo, da bi nudili storitve staršem pri izvajanju stikov tudi takrat, ko sedaj ne obratujejo.

15. Predlagamo, da država sprejme reforme v smeri krepitve na skupnostnih in družinskih oblikah temelječe oskrbe, si prizadeva za visoko kakovost izvajanja obstoječih zavodskih storitev ter posveti posebno pozornost storitvam za podporo ob prehodu iz institucije v samostojno življenje. Predlagamo razvoj storitev v podporo otrok in staršem, ki bi omogočale, da otroci ostajajo v svojih matičnih družinah. Vzpostaviti je potrebno tudi učinkovit nadzor nad storitvami alternativne oskrbe otrok, ne glede na to, kdo je izvajalec.

16. Predlagamo, da država vsem otrokom s prijavljenim prebivališčem v RS zagotovi, da postanejo samostojni nosilci zdravstvenega zavarovanja. To naj se zakonsko uredi in zagotovi možnost, da ZZZS vsakega otroka s prijavljenim prebivališčem v RS samostojno zavaruje po uradni dolžnosti, takoj ko zavod prejme obvestilu o vpisu otroka v Centralni register prebivalstva.

17. Predlagamo, da država sprejme Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki bo upošteval smernice sodobnejših sistemov izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, ki bodo bolj po meri rednih inkluzivnih šol. Temeljiti mora na celostni analizi področja, ki ga bo urejal. Zakon mora nastajati medresorsko, v sodelovanju s stroko, nevladnimi organizacijami, šolami, starši. Pred pričetkom uporabe zakona bi bil smiseln pilotni projekt, ki bi preveril njegovo uporabnost na izvedbeni ravni.

18. Predlagamo, da država sistemsko uredi izobraževanje in financiranje specialistov za otroke ter specialističnih ambulant. Potrebno je vzpostaviti tudi bazo zbiranja podatkov za spremljanje duševnega zdravja otrok. Predlagamo, da država sistemsko uredi ustrezno namestitev za mladostnike s hudo duševno motnjo oziroma zagotovi drugo nadomestno obliko oskrbe. Predlagamo, da se problematika nasilja v družini vključi v Nacionalno resolucijo duševnega zdravja, saj predstavlja družinsko nasilje eno od velikih in pogostih tveganj za duševno zdravje otrok. Predlagamo tudi vzpostavitev brezplačne psihoterapevtske pomoči otrok in mladostnikom, še posebej v primerih vseh oblik in vrst nasilja. Vzpostavijo naj se dostopne urgentne službe za otroke in mladostnike ter zagotovi možnost takojšnje obravnave otrok in mladostnikov z ovirami v duševnem razvoju. Predlagamo, da država sprejme Zakon o psihoterapiji.

19. Predlagamo, da država spremeni zakonodajo za uvedbo t.i. univerzalnega otroškega dodatka. Namesto dohodkovnih razredov, ki so posledica cenzusa, naj se uvede enoten znesek otroškega dodatka ne glede na materialni položaj družine. Ostali transferji (subvencija malice, kosila, vrtca) naj ostanejo nespremenjeni. Preoblikuje naj se dodatek za veliko družino, olajšave za vzdrževane družinske člane pri dohodnini.

20. Predlagamo, da država sprejme dolgoročne ukrepe za odpravo revščine otrok: spremembe socialne politike (nevštevanje socialnih transferjev med dohodke družine, univerzalnost otroškega dodatka…); spremembe preživninskega sistema; ukrepe za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja; brezplačni učbeniki; brezplačno kosilo v OŠ. Glede na to, da bo marca 2022 sprejet Akcijski načrt za Jamstvo za otroke državi predlagamo, da se zaveže k njegovemu doslednemu uresničevanju.

21. Predlagamo, da država čim prej oblikuje in sprejme Nacionalni program ukrepov za Rome za naslednje obdobje (sedanji 2017-2021) ter posodobljeno Strategijo Vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji. Na osnovi strategije naj sprejme akcijske načrte za njeno izvajanje ter opredeli kazalnike spremljanja razvoja in uspešnosti izobraževanja romskih otrok. Omogoči naj zgodnjo vključitev romskih otrok v izobraževalni sistem, predvsem oblikovanje novih modelov predšolske vzgoj (vključitev v integrirane vrtce pred začetkom osnovne šole). Posodobi ureditev romskih pomočnikov v vrtcih in šolah, ki bodo obvladali romski in slovenski jezik. Oblikuje naj sistem spremljanja podatkov o obiskovanju pouka, uspehu in osipu romskih otrok, da
bi le ti bili osnova za sprejemanje sistemskih ukrepov. Sprejme naj sistemske spremembe zakonodaje, ki bodo celostno izboljšale položaj romske manjšine na vseh področjih (bivanjski pogoji, dostop do vode in elektrike, komunalna opremljenost, ohranjanje romskega jezika kot manjšinskega jezika, ukrepi za večjo zaposljivost in zaposlenost Romov, večja vključenost otrok v vrtce in osnovno šolo.

22. Državi predlagamo, da čim prej vzpostavi sistemsko obliko nastanitve in obravnave otrok brez spremstva (večtirni sistem nastanitve in oskrbe, ki bo temeljil na individualnem in na otroku osredotočenem pristopu), izboljša sistem skrbništva in okrepi rejništva za otroke brez spremstva in druge migrantske otroke. Potrebno je zagotoviti tudi več sistemske podpore za otroke, ki se težje vključujejo v šolo, vključno z ustrezno in zadostno podporo pri učenju slovenskega jezika.

23. Predlagamo, da država vzpostavi specializirana sodišča za otroke, kjer bi bili vsi udeleženi visoko usposobljeni na področju psihologije otrok, družinske dinamike, pristopih dela z otroki in družino. Kot kratkoročno rešitev pa predlagamo zaposlitev psihologov za pomoč sodnikom na sodiščih.

24. Predlagamo, da država sprejme smernice za zaslišanje otrok oz. uveljavitev Smernic in protokolov za vodenje intervjuja z otrokom. Državi predlagamo, da forenzični intervju z otrokom opravi za to usposobljen strokovnjak. Tudi v okviru Hiše za otroke je za izvedbo forenzičnega intervjuja potrebno zagotoviti za to usposobljene klinične psihologe.

25. Predlagamo, da država zagotovi prednostno in hitro obravnavo postopkov, v katerih so udeleženi otroci, zlasti v primerih spolnih zlorab, saj gre za najobčutljivejšo in najtežjo temo znotraj konteksta nasilja.

26. Predlagamo, da država izdela strokovne smernice za delo izvedencev oziroma postavi pogoje za delovanje izvedencev in način nadzora njihovega delovanja. Državi predlagamo tudi, da izboljša kakovost dela izvedencev (z različnim stalnimi izobraževanji s področja nasilja, spolnih zlorab, forenzičnega intervjuja, supervizijo) ter uvede učinkovit nadzor nad njihovim delom. Čim prej je potrebno zagotoviti ustrezno število izvedencev klinične psihologije, psihiatrov in pedopsihiatrov.

Sodelujoče organizacije pri nastanku dokumenta:

Društvo Beli obroč, Društvo Odnos, Društvo Ostržek v sodelovanju z dr. Leonido Zalokar, Društvo Ovca, Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo, Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško, Slovenska filantropija, Slovenska fundacija UNICEF, Združenje MOČ, ZPM Ljubljana Moste-Polje in Zveza prijateljev mladine Slovenije.

20. novembra svoj 31. rojstni dan praznuje TOM telefon®, ki je nastal leta 1990 na pobudo otrok. Ustanovljen je bil na isti dan, kot je bila leto dni prej sprejeta Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. TOM telefon je anonimna, zaupna, brezplačna svetovalna linija za otroke in mladostnike s sloganom Odgovor je pogovor®. Že 31 let poslušamo in vzpodbujamo otroke in mladostnike, da zaupajo vase in druge. Že več generacijam stojimo ob strani v odraščanju. V tem času je TOM telefon postal eden izmed najbolj prepoznanih programov Zveze prijateljev mladine Slovenije.

»Tako kot vedno – vsak dan – že 31 let, poslušamo, se pogovarjamo, iščemo prave poti, se veselimo z vami. Ko je zelo hudo, ko ste žalostni ali prešerno veseli smo z vami na 116 111. Slišimo in razumemo vas. POKLIČITE NAS – MI VAS SLIŠIMO! Ne vidimo se, a se slišimo in skupaj iščemo prave POTI. Naj bo tako s TOM-om še naprej! SREČNO!« je zapisal Nace Breitenberger, pedagog, prostovoljec TOM telefona, planinski mentor.

»Dragi TOM! Tvojim svetovalcem želim, da ostanejo srčni, vztrajni in da se vedno zavedajo, da so nepogrešljivi; klicateljem, da najdejo odmev težav v empatičnem glasu na drugem koncu znane številke, in tebi, dragi TOM, da tvoj pomen nikoli ne ugasne. Ponosna, da sem del zgodbe!« pravi Nina Babič, psihologinja šolska svetovalna delavka, predsednica ZPM Maribor.

»TOM je velika skupnost, ki živi in deluje že preko 30 let. Upam si reči, da je TOM v tem času postal del skupnosti odraščajočih,« sporoča Albert Mrgole, predsednik Nacionalne mreže Tom Telefon, in nadaljuje: »V tem času se je okoli telefona za pomoč otrokom in mladostnikom zvrstilo veliko ljudi in veliko zgodb; od vseh, ki so telefon uporabili za odziv, ki so ga potrebovali, do ljudi na drugi strani, ki so se odzivali: prostovoljci, supervizorji in vsi drugi podporniki, brez katerih delovanje TOM ne bi bilo mogoče, tudi ZPMS in družba Telekom. Hvaležen sem, da sem del te skupnosti, da jo lahko usmerjam po strokovni plati, hvaležen sem za vse srčne vložke vseh, ki delujemo na tem področju zaradi plemenitega poslanstva. Želim, da to skupnost negujemo in ohranjamo še naprej v povezanosti. In seveda čestitke za vse, kar je TOM, in usmerjam pogled na še mnoga leta smiselnega poslanstva.«

NAŠE DARILO vam je ZBORNIK “Odgovori sodobnim načinom odraščanja”

Vsem zainteresiranim podarjamo izjemno kakovosten ZBORNIK “Odgovori sodobnim načinom odraščanja”, ki bo brezplačno na voljo do 15. decembra 2021 oziroma do porabe zalog; obračunana bo le poštnina. Za naročilo nam pišite na info@zpms.si.

Verjamemo, da so v zborniku aktualne vsebine, ki bodo pomagale razumeti otroke in mladostnike, ki so v času odraščanja odvisni od pomembnih drugih. To so v prvi vrsti starši in skrbniki, v nadaljevanju pa tudi druge pomembne osebe, kot so bližnji sorodniki, učitelji, mentorji. Zbornik razloži, zakaj sta medosebni stik in povezanost za otroke in mladostnike najdragocenejša varovalna dejavnika. Poleg tega obravnava tudi teme, kot so samopoškodovanje, težave mladih na spletu, stiske otrok ob ločitvah, spolnost, itd. Odrasli lahko na glas preberete kakšno poglavje odraščajočim in jim tako sporočite, da jih poskušate razumeti, sprejeti njihova čustva, jim pomagate nositi njihove strahove, skratka jih sprejeti takšne, kot so.

»Na mizi imam odprt Zbornik ob 25-letnici delovanja TOM telefona, danes pa TOM-u lahko čestitam že za 31. rojstni dan,« je na uspešnost programa ponosna Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS, ki nadalje ugotavlja: »Biti mladostnik ni lahko, še težje v hitro spreminjajočih se časih. Preberem zapis: “Pred kakšnimi tremi leti sem v šoli videla plakate s TOM-om in je bila gor številka in je gor pisalo, da lahko pokličemo za vse svoje težave, lahko so majhne, velike, težke, lahko pokličemo in povemo, kaj nas muči in da bo ostalo anonimno.” …stiki so ostali nespremenjeni, še vedno so naši prostovoljci dosegljivi za težave, majhne in velike. Prostovoljci znajo povedati, da se razveselijo tudi kakšnega stika, ko je v slušalki hihitajoča tišina, v klepetalnici klepet srečnih in v elektronski pošti sporočilo “Mam jaz to!”, in vse to še vedno ostane anonimno. Srečno TOM, še na mnoga leta, in veliko POGUMA, kot ga imajo mladi, ki te kontaktirajo!«

VAŠE DARILO nam – SMS na 1919 s ključno besedo TOM5

Če želite TOM telefon obdariti vi, bomo najbolj veseli vašega SMS sporočila z geslom TOM5 na 1919, s katerim boste darovali 5 €. Tako boste podprli delovanje TOM telefona in tudi sami prispevali k mnogim uspešno rešenim stiskam, kot jo lahko preberemo v nadaljevanju:

»Vsakič, ko kje vidim napis Tom telefon, moder napis in številko, mi je toplo pri srcu. Stara sem 33 let, poročena, mami čudoviti 7 letnici, zaposlena, s stanovanjem (15 letnim kreditom, ampak vseeno). Do tega vsega sem prišla tudi zaradi vas. Otroštvo ni bilo enostavno, alkoholizem v družini, ki je pripeljal do ne vedno najboljših mojih odločitev. Poslušali ste mene in prijateljice o ljubezenskih najstniških težavah, poslušali ste me, ko sem vzela tablete, in me prepričali, da pokličem pomoč. Vem, da samo beseda hvala ni dovolj. Želim, da veste, kako zelo ste mi pomagali. Res sem srečna in to tudi zaradi vas.«

»Vsem želim, da prihodnje leto covida ne bo več!«

»TOM telefonu in vsem, ki omogočajo njegovo delovanje, želim, da najdete odgovore na prav vsa vprašanja otrok in mladostnikov, in da boste z vztrajnostjo in prepričanostjo v dober namen delovanja TOM-a še naprej trdna opora vsem, ki ga potrebujejo,« je poudarila Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, »otrokom in mladim, ki se obrnejo na TOM, pa želim, da spet pridejo v ospredje tiste teme, ki so lastne razvoju, ne pa težave, povezane s covidom. Vsem želim, da prihodnje leto covida ne bo več!«

TOM telefon pomaga otrokom in mladostnikom v stiski

TOM nudi čustveno oporo otrokom in mladim, ki se v procesu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, dilemami ali stiskami. Običajno prisotne tematike so telesni razvoj, vrstniki, ljubezen in spolnost ter šola. leti 2020 in 2021 pa sta posebni – običajne tematike so stopile v ozadje, v ospredje pa so prišle tematike, povezane z odnosi v družini in psihičnimi težavami. Več podatkov najdete na tej strani.

Zveza prijateljev mladine Slovenije že vse od pojava koronavirusa in uvedbe spremljajočih ukrepov (od marca 2020) opozarja, da so otroci in mladi tisti, ki jih je epidemija zelo zaznamovala.

Z zaskrbljenostjo spremljamo aktualno dogajanje okrog zaščitnih ukrepov za zajezitev virusa v šolskih okoljih in razprave politikov, odločevalcev, šolnikov, staršev in drugih, ki so s tem povezani.

Stopimo korak nazaj in se skupaj potrudimo, da otroci ostanejo v šolah. Intenzivno nasprotovanje mnenj med odraslimi ni v korist otrok. Odrasli smo tisti, ki moramo poiskati ustrezne rešitve, ne glede na naša prepričanja.

Pozivamo k sprejetju ukrepov, ki bodo smiselni, premišljeni, ne-izključujoči in izvedljivi v praksi.

“Sedaj, ko imamo odprte šole, se potrudimo, da tako tudi ostane, ne da se kopja lomijo na ramenih otrok in mladih,” je poudarila Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije.

Kot prijatelji otrok in mladih prosimo vse, da prisluhnemo otrokom in mladim in jih tudi slišimo.

Danes, 4. 10., se je začel Tedna otroka, ki tokrat prinaša sporočilo: “Razigran uživaj dan!”

Kot protiutež epidemiji, šolanju od doma in posledicam, ki iz tega izhajajo, želimo poudariti pomen igre in igranja. Igra in igranje prinašata veselje in sproščenost, burita našo domišljijo, nas povezujeta, navdihujeta. Tudi odrasli ne bi smeli pozabiti na igrivost, saj je to eden najmočnejših osebnih virov moči, ki nam lahko izjemno pomaga v času strahu in pritiskov. Poslanico je tokrat pripravil Boštjan Gorenc – Pižama, ki je skupaj z ilustratorjem Jakom Vukotičem ključna sporočila letošnjega Tedna otroka prelil v simpatičen strip, ki mlado in staro poziva k igranju, kajti: igra ti pomaga razvijati domišljijo, igra ti krepi telo, igra spleta prijateljstva in najpomembnejše: igra nas povezuje!

V sklopu aktivnost Tedna otroka je danes potekal tudi posvet “Razigran uživaj dan”, na katerem so govorci z različnih vidikov osvetlili pomen igre in prostega časa. Pogovor je vodila Darja Groznik, predsednica ZPMS, v razpravi pa so sodelovali Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM telefon, prof. dr. Gregor Starc, prof. športne vzgoje, Fakulteta za šport, UNI LJ; prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, razvojna psihologinja, Filozofska fakulteta, UNI LJ; Miha Rebol, Načelnik Programa za mlade, Zveza tabornikov Slovenije; in Boštjan Gorenc – Pižama, pisatelj, komik, prevajalec. 

Med otroki porast tematik psihične težave, odnosi v družini in samomorilno razmišljanje

“Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa so otroci in mladostniki postali tisti, ki jih je korona kriza verjetno najbolj prizadela. Prekinitev vrtčevskega in šolskega življenja je namreč za mnoge otroke pomenila izgubo pomembnega varovalnega dejavnika,” je trenutno stanje opisala strokovna vodja NM TOM Tjaša Bertoncelj. To kažejo tudi podatki TOM telefona, ki v letih 2020 in 2021 beleži precejšnjo porast tematik psihične težave, odnosi v družini in samomorilno razmišljanje. “Zato smo močno spodbujali, da čim več otrok odide na letovanje, kot priložnost, da se razbremenijo, da dobijo prostor, čas in sogovornika, s katerim lahko podelijo svoje doživljanje in se spomnijo, kako fino je na počitnicah z vrstniki. Zdi se nam pomembno, da si vsi odrasli prizadevamo otrokom in mladostnikom omogočiti, da v ospredje zopet pridejo tematike, ki so zanje bolj razvojno značilne: vprašanja povezana s telesnim razvojem, spolnostjo, ljubeznijo in medvrstniškimi odnosi – skratka da so otroci lahko samo otroci, ” je še poudarila Bertoncljeva.

Upad gibalne učinkovitosti in naraščanje debelosti slovenskih otrok v času COVID-19

“Igra je osnovni pogoj za zdrav razvoj otroka, a vsaka igra nima enakih učinkov. Telesno dejavna igra na prostem ali športne igre so tiste oblike, ki najbolj celostno razvijajo tako gibalne kot kognitivne sposobnosti otroka,” je izpostavil dr. Gregor Starc. A šolanje od doma in omejevanje različnih aktivnosti je prispevalo tudi k upadu telesnih zmogljivosti otrok. Lanska analiza podatkov meritev šol, ki je izvedla Fakulteta za šport UL, je pokazala, da so otroci od 1. do 9. razreda v Sloveniji v najhujši krizi telesnega in gibalnega razvoja vseh časov. “V času, ko sta vsakdan otrok in tudi njihova igra prepredena z zaslonsko tehnologijo in ko je prosti čas zaradi protikoronskih ukrepov postal še bolj sedentaren, otroku ni dovolj le omogočiti telesno dejavne igre, ampak ga mora vsa okolica k temu dejavno spodbujati. Današnje generacije otrok v Sloveniji se zaradi bremena neposrečenih protikoronskih ukrepov namreč srečujejo z najnižjo ravnjo telesne zmogljivosti, ki bo bistveno poslabšala njihove razvojne potenciale in zdravstvena tveganja, če jim kot družba ne bomo nemudoma pomagali. Stanje je namreč pri velikem delu otrok tako zaskrbljujoče, da se zaradi nizke ravni telesne zmogljivosti sploh niso več sposobni igrati na telesno dejaven način,” je k ukrepanju pozval dr. Starc.

Pa se sploh še znamo igrati?

Medtem ko se vrtčevski otroci hitro zatopijo v igro, pa je pri mnogih osnovnošolcih, tudi že prvošolcih, opaziti, da v igro ne vstopajo več tako spontano. Igra pa je potreba v vseh starostnih obdobjih odraščajočega otroka in  zato se nikakor ne sme “končati”, ko otrok vstopi v šolo; igra in učenje sta dve zelo različni aktivnosti, ki pa morata iti z roko v roki.

“Otroška igra je univerzalna dejavnost, kar pomeni, da se igrajo vsi otroci, igrali so se v preteklosti, igrajo se danes in se bodo tudi jutri. Zakaj? Ker gre za dejavnost, v kateri otrok uživa, ko izraža svoja čustva, vzpostavlja medsebojne odnose, išče nove rešitve ter pridobiva različne izkušnje.” je pojasnila dr. Ljubica Marjanovič Umek, ob tem pa osvetlila tudi vlogo odraslih pri igri otrok: “Igra je sicer otrokova dejavnost, vendar je pomembno, da odrasli otrokom zagotovimo pogoje (kakovostne igrače, prostor) za različne igre, od gibalne, dojemalne, konstrukcijske, domišljijske do igre s pravili. Otroci tudi sicer pogosto pričakujejo, da bodo odrasle osebe opazile njihovo igro, jih spodbudile k igranju in vztrajanju v igri, jim tu in tam pomagale pri iskanju rešitev, nikakor pa naj se ne bi odrasli igrali namesto otrok, otroci pa igro opazovali. In otroci, ki bodo veliko časa preživeli v igri, bodo preživeli manj časa ob pametnih napravah.”

Narava najboljša učilnica in igralnica

“Taborniki pravimo, da je narava najboljša učilnica in igralnica,” je povedal Miha Rebol z ZTS, ki že 70 let otrokom omogoča, da v dobri družbi preživijo kakovosten prosti čas v in z naravo, in nadaljeval: “Kvalitetno preživet prosti čas otrok se kaže v aktivnostih, s katerimi otroci sami ali v družbi pridobivajo nove izkušnje o svetu, raziskujejo sebe in svojo okolico ter ob tem uživajo. Igra je vsekakor ena najboljših in najbolj priljubljenih oblik preživljanja prostega časa. Z igro lahko otroci preženejo dolgčas, se zabavo ali družijo, predvsem pa je igra dejavnost, kjer lahko otroci na zanimiv in brezskrben način raziskujejo svet in pridobivajo nova znanja ter spretnosti.” 

Branje in igra se neločljivo prepletata

Da sta branje in igra neločljivo povezana, je prepričan Boštjan Gorenc – Pižama: “Branje in igra se neločljivo prepletata. Z branjem si krepimo domišljijo, košata domišljija pa vsako igro napravi še čarobnejšo. Tako knjige kot igra nas lahko spremljajo povsod, odrasli pa moramo zagotoviti okolje, kjer bodo otroci lahko brezskrbno brali in se igrali. Seveda pa ne smemo branja in igre prepustiti samo otrokom, marveč moramo tudi mi z njimi na glavo skočiti v igrivo zabavo.”

Pomembno je, da vsak otrok najde tiste prostočasne aktivnosti, ki ga zares veselijo, saj bo le tako lahko razvil vse svoje potenciale. Naloga nas odraslih pa je, da mu le-te pomagamo najti in da ga spodbujamo, predvsem pa, da smo dober zgled … pojdimo v naravo, odložimo pametne naprave, berimo skupaj, pojmo, plešimo, zgradimo trdnjavo iz blazin … Razigrani vse dni v letu (velja za vse generacije).

POSVET v celoti lahko poslušate TUKAJ

Vseslovenska akcija “Razigrani koraki”

Družine, vrtce in šole vabimo, da se en dan v Tednu otroka (lahko tudi vsak dan) odpravijo na lažji pohod ali sprehod. Pri tem naj udeleženci beležijo število korakov in nam le-to sporočijo na naš FB @ZPMSlovenije. Tisti, ki bodo naredili največ korakov (lahko je skupina otrok), bodo prejeli simbolično nagrado z nogavičkami.

Vabimo pa tudi k ustvarjanju razigranih korakov: otroci (lahko tudi odrasli) naj obrišejo svoja stopala, jih izrežejo in pobarvajo ter nalepijo na okna, oglasne deske in/ali stene. Veseli bomo, če objavite fotografijo na družbenem omrežju in nas označite @ZPMSlovenije. Najbolj izvirne kreacije bodo ravno tako nagrajene s simbolično nagrado z nogavičkami.

Sodelovanje na natečaju “Mala pozorna nogavička”

Otroke vabimo k barvanju (pobarvanka) simpatične male pozorne nogavičke; če jo boste do 11. 10. 2021 poslali na AMZS, d. d., Dunajska cesta 128 a, 1000 Ljubljana (s pripisom “Natečaj”), pa lahko otroci dobijo tudi lepe nagrade (AMZS motošportni dan za otroke, male Pozorne nogavičke, itd.).

***

TEDEN OTROKA je program Zveze prijateljev mladine Slovenije že od leta 1954. Vsako leto se izbere tema, na katero se pripravi poslanica. Poslanice so vselej skupek stališč organizacije ZPMS do obravnavane tematike ter priporočil za boljše in učinkovitejše aktivnosti, povezane z otroki in mladostniki. Programi društev in zvez so bili zmeraj izjemno bogati in so namenjeni prvenstveno otrokom, polni prireditev, ustvarjalnih delavnic, predstav, sproščenih druženj otrok in odraslih, z veliko zabave, z možnostjo ustvarjalnega izražanja s petjem, plesom, slikanjem, s športnimi igrami ali glasbenimi koncerti.

Naslovna fotografija: STA