Zveza prijateljev mladine Slovenije, zavezana k izboljšanju kakovosti življenja otrok, mladih in družin, išče natančno in predano osebo za mesto računovodje/knjigovodje. Če imate organizacijske sposobnosti in veselje do številk, vas vabimo, da se nam pridružite in z nami ustvarjate prijazno delovno okolje.

Kaj boste počeli?

• Vodenje glavne knjige in knjiženje poslovnih dogodkov: knjiženje računov, potnih nalogov, skrb za terjatve in obveznosti.
• Izdajanje računov in blagajniško poslovanje: priprava, spremljanje in evidentiranje računov ter blagajniško poslovanje.
• Obračun plač in DDV: priprava plač, povračil in poročanje DDV.
• Finančno poročanje in arhiviranje: skrb za urejena poročila in dokumentacijo.
• Spremljanje zakonodaje ter sodelovanje s sodelavci.

Koga iščemo?

• Osebo z najmanj VI. stopnjo ustrezne izobrazbe in 5 let delovnih izkušenj.
• Aktivno znanje slovenskega jezika, izkušnje s knjigovodstvom in poznavanje programa VASCO so zaželeni.
• Dobra organiziranost, natančnost, proaktiven pristop ter pripravljenost na timsko delo.
• Poznavanje MS Office (Word, Excel, PowerPoint) in vozniški izpit B kategorije.

Kaj nudimo?

• Priložnost za rast: omogočamo osebno in strokovno izpopolnjevanje.
• Urejeno in redno plačilo, urejen delovni čas ter možnost dela od doma.
• Dinamično delovno okolje in fleksibilen urnik.

Podrobnosti o zaposlitvi: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom treh mesecev. Prijave sprejemamo do 5. novembra 2024, na breda.krasna@zpms.si. Za dodatne informacije smo vam na voljo na telefonu 01 23 96 713.

Pridružite se nam in soustvarjajte pozitivne spremembe v skupnosti!

Na Bledu poteka dvodnevna Nacionalna konferenca o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj VITRAŽ. Namen konference je osvetliti stanje na področju trajnostnega razvoja v izobraževanju, izmenjava dobrih praks in idej, predvsem na področju aktivnega državljanstva, življenja v skupnosti in celostnega pristopa.

Konference se je udeležila tudi Zveze prijateljev mladine Slovenije – prvi dan konference sta sodelovali Petra Zega, strok. sodelavka ZPMS, vodja programa Otroški parlamenti® in Livia Zara, predsednica Otroških parlamentov. V panelu »VITR kot aktivno državljanstvo« sta kot primer dobre prakse predstavili program Otroški parlamenti®.

VIDEO: VITR kot aktivno državljanstvo

9. oktobra, na svetovni dan pošte, smo zaključili dobrodelno akcijo »Poštar Pavli polni šolske torbe«, v okviru katere so se na poštah po celotni Sloveniji zbirale šolske potrebščine in finančni prispevki za otroke iz socialno ogroženih družin. V dobrodelni akciji, ki že dvanajsto leto zapored poteka v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, je bilo do 9. avgusta letos zbranih kar 57.745 kosov različnih šolskih potrebščin. Hkrati je bilo do danes, ko se je zaključilo tudi zbiranje finančnih sredstev, zbranih 11.230 EUR denarnih nakazil pravnih in fizičnih oseb. 

Pošta Slovenije je zbrana finančna sredstva predala Zvezi prijateljev mladine Slovenije, medtem ko so bile šolske potrebščine otrokom iz socialno ogroženih družin razdeljene pred začetkom šolskega leta. Kot je ob današnjem zaključku dobrodelne akcije poudaril direktor Marketinga in Divizije Paketi pri Pošti Slovenije Matej Raspet, Pošta Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije s ponosom zaključujeta že dvanajsto leto skupne dobrodelne akcije. »Letos smo skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije zbrali kar 57.745 kosov šolskih potrebščin in 11.230 EUR finančnih prispevkov. Ta izjemen odziv kaže, kako močna je naša skupnost, ko se združimo za dober namen. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali šolske potrebščine in finančna sredstva. Veselimo se nadaljnjih priložnosti za sodelovanje in podporo tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Naša zaveza k pomoči skupnosti ostaja trdna. Hvala vsem, ki ste del te čudovite zgodbe.”

Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Breda Krašna pa ob zaključku dobrodelne akcije izpostavlja: »Z velikim veseljem in hvaležnostjo spremljam zaključek letošnje dobrodelne akcije »Poštar Pavli polni šolske torbe«, ki se je simbolično zaključila prav 9. oktobra, na svetovni dan pošte. Ta akcija, ki poteka že dvanajsto leto zapored, je v sodelovanju z našo organizacijo postala nepogrešljiv vir pomoči za otroke iz socialno ogroženih družin. Zbrali smo rekordno število kosov šolskih potrebščin, kar je izjemen dosežek, hkrati pa smo do danes zbrali tudi 11.230 EUR finančnih prispevkov pravnih in fizičnih oseb za sklad Polna šolska torba. Ta podpora je omogočila mnogim otrokom lažji začetek šolskega leta in jim zagotovila boljše možnosti za uspeh v šoli. Iskrena hvala vsem, ki ste prispevali k temu plemenitemu cilju in pokazali, da s skupnimi močmi lahko dosežemo pomembne spremembe.«

Več kot 110 članov Zveze prijateljev mladine Slovenije, otrok in mladostnikov iz vseh koncev države, je danes prejelo veliko donacijo v svoj sklad Športnik sem. Hvalevredni pobudi, katere cilj je spodbujanje otrok k aktivnemu življenju in športnemu razvoju, se je odločil pridružiti tudi Henkel, ki je po odlični prodajni akciji predstavnikom društva podelil ček v vrednosti 10.000 €.

Od 1. do 30. septembra 2024 smo ob nakupu vsakega Persila v poslovalnicah Spar del namenili za program društva Športnik sem, s katerim mlade podpiramo pri športnem udejstvovanju in »lovljenju« športnih sanj. »Zahvaljujoč našim kupcem in ljubiteljem našega detergenta Persil nam je uspelo uresničiti še eno humanitarno zgodbo. Veseli nas, da ponovno sodelujemo z Zvezo prijateljev mladine Slovenije in da lahko tokrat pomagamo otrokom in mladostnikom iz socialno ogroženih okolij pri uresničevanju njihovih športnih potencialov. Skozi dobro znani »Ker vedno daš vse od sebe« smo uresničili to družbeno odgovorno kampanjo, mali talenti pa se ne bi mogli bolje vklopiti vanjo in vsemu, kar zagovarja,« je povedala Slađana Mičić, vodja blagovne znamke Henkel Consumer Brands.

Znano je, da šport pomaga izboljšati tako fizične kot psihične sposobnosti ter krepiti samozavest. Na podlagi tega je Henkel program društva Športnik sem podprl s prodajno akcijo in jim omogočil vadbo in usposabljanje ne glede na njihove finančne zmožnosti. »Nekateri nimajo finančnih zmožnosti, da bi hodili na treninge, drugi imajo težave z nakupom športne opreme, vsi pa imajo veliko ljubezni, motivacije in ambicij za ukvarjanje s športom. Naš sklad podpira vse tiste male športnike pri uresničevanju njihovih sanj, pa naj bo to nogomet ali atletika, ples, karate. S to donacijo bomo dali veter v hrbet številnim mladim, ki imajo v športu veliko prihodnost,« je pojasnila Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS, ki je že od leta 1953 vse bolj nepogrešljiv sogovornik v sodobni organizirani civilni družbe, kjer je ključnega pomena izboljšanje kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uresničevanje njihovih interesov in potreb ter varovanje njihovih pravic.

Hiša zavetja Palčica je s svojim delom in predanostjo zgled humanosti, sočutja in skrbi za otroke v stiski. V Tednu otroka® smo obiskali Hišo zavetja Palčica. To je hiša, ki je mnogo več kot le hiša. Je varen dom za otroke, ki potrebujejo zaščito in podporo zaradi neustreznih življenjskih razmer tam, kjer bi morali biti najbolj varni, zaščiteni in srečni. Hiša zavetja Palčica je esencialni steber podpore najranljivejšim članom naše družbe.

Na obisku so gostje, med katerimi so bili Tatjana Bobnar, svetovalka predsednice Republike Slovenije, Nešo Stojanović, socialni delavec in strokovni delavec v Kriznem centru za mlade v Ljubljani, Anita Caruso, ustanoviteljica Hiše zavetja Palčica in nekdanja generalna sekretarka ZPMS, Špela Ulaga, vodja Hiše zavetja Palčica ter Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS, poudarili pomembno poslanstvo Palčice. Izpostavili so, kako nujno je, da družba omogoči prostor, kjer se otroci lahko počutijo varne, sprejete in ljubljene – prostor, kjer so njihove osnovne potrebe po varnosti, stabilnosti in podpori dosledno izpolnjene. Izpostavili so tudi, da Hiša zavetja Palčica predstavlja vzor dobrega sodelovanja med nevladnimi organizacijami, državnimi institucijami in lokalno skupnostjo.

Tatjana Bobnar, svetovalka predsednice RS: “Najprej prenašam pohvale in zahvale predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar za ves trud in delo, ki ga opravljate.  Predsednica republike ves svoj mandat namenja zagotavljanju varnega okolja vsem članom naše družbe. Eden od ciljev njenega mandata je ustvarjanje mirnega sobivanja in preprečevanje nasilja, kar je bilo tudi osrednje sporočilo Tretjega predsedničinega foruma o NEnasilju, ki naslavlja nasilje nad ženskami, med vrstniki in nad starejšimi. Velikokrat so prav otroci in ženske žrtve nasilja, bodisi kot neposredne žrtve ali priče. Kot kriminalistka sem se pogosto srečevala z nasiljem, ko takrat Hiše zavetja še ni bilo, le krizni center za mlade. V boju proti nasilju in v zagotavljanju ustrezne obravnave žrtev je ključno medinstitucionalno sodelovanje – le z roko v roki z nevladnimi organizacijami, centri za socialno delo in policijo je mogoče doseči prave spremembe. Čestitke in vso spoštovanje Aniti Caruso, ki je uspela udejaniti to pomembno idejo in vzpostaviti Hišo zavetja Palčica. Vsi bi bili najbolj srečni, da takšne hiše ne bi bile potrebne, da ne bi bilo otrok, ki bi bili žrtve nasilja ali zanemarjanja. Naš cilj mora biti ničelna toleranca do brezbrižnosti. Pohvale gredo tudi MDDSZ in CSD, ki sta podprla odprtje še ene takšne hiše v Mariboru. Tudi na TOM telefonu opažamo več stisk mladostnikov, ki se čutijo osamljene in v hudih psihičnih težavah. Naša dolžnost je, da storimo vse potrebno, da jim pomagamo.”

Anita Caruso, ustanoviteljica Hiše zavetja Palčica in nekdanja generalna sekretarka ZPMS: “Ideja o hiši zavetja se je razvijala skozi leta, ko smo srečevali otroke, za katere doma niso ustrezno skrbeli. Na letovanjih smo pogosto srečali otroke, ki jih starši niso prišli pričakat na avtobus ob prihodu, ali pa otroke, ki so kazali znake zlorabe ali izključevanja. V takšnih trenutkih smo se počutili nemočne. Tistega časa ustreznih namestitev ni bilo, otroci so bili nameščeni v institucije pod pokroviteljstvom centrov za socialno delo ali bolnic. Takrat se je porodila ideja o hiši zavetja, ki bi omogočala začasno namestitev v varnem okolju. Leta 1998 smo skupaj z ZPMS začeli trkati na vrata MDDSZ, da bi vzpostavili trajno rešitev. S podporo donatorjev, med prvimi se je odzval Mercator, smo projekt zasnovali in s pomočjo arhitektke pripravili primeren prostor, ki je bil dokončan 20. novembra, na mednarodni dan otroka. Hiša ima kapacitete za 12 otrok, med katerimi so tudi otroci od 0 do 12 let. Upam, da bo ta projekt trajno podprt z ustrezno zakonodajo, ki bo omogočila hitro in učinkovito pomoč otrokom v stiski.”

Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS: “Ko se je Hiša zavetja Palčica ustanavljala, se je  ZPMS zelo trudila, da bi v ta objekt namestili svoj socialno varstveni program. Pridobili smo vse potrebne certifikate, da bi mi kot nevladna organizacija lahko izvajali to pomembno delo. Na MDDSZ so sprva oklevali, vendar so prepoznali potencial te hiše in se nato odločili, da hišo najame država in s tem poskrbi za izvajanje programa. Naša naloga, kot lastnik te hiše danes je, da ohranjamo te prostore v dobrem stanju. V zadnjih letih smo izvedli številne obnove – med drugim smo zahvaljujoč donaciji NLB zamenjali streho, uredili klime in poskrbeli za vzdrževanje, ki omogoča prijetno bivanje zaposlenim in otrokom. Z državo smo našli skupni jezik, kar je ključnega pomena, saj je v zadnjih dveh letih število otrok, ki potrebujejo namestitev v tej hiši, bistveno večje.”

Nešo Stojanović, socialni delavec in strokovni delavec v Kriznem centru za mlade v Ljubljani. “Zelo sem vesel, da sem lahko sodeloval pri projektu Palčica. Otroci v izrednih okoliščinah potrebujejo zaščito in varstvo države, vendar smo ugotovili, da v sistemu manjka ustanova, kot je danes Palčica, ki bi se osredotočila na najmlajše otroke, od 0 do 6 let. Nekoč sem bil del interventne službe in kaj kmalu sem se zavedal potrebe po takem centru, saj smo pogosto nameščali dojenčke v bolnišnice. Vesel sem, da je Hiša zavetja Palčica uspela zapolniti to vrzel, čeprav je žalostno, da so takšne ustanove sploh potrebne.”

Špela Ulaga, vodja Hiše zavetja Palčica: “Hiša zavetja Palčica ima kapaciteto za 12 otrok, a potrebe so včasih večje, kot jih lahko pokrijemo. Imamo otroke, ki ostanejo v hiši več mesecev, kar je posledica novega družinskega zakonika, ki prenaša odgovornost za odločanje na sodišča in zmanjšuje število rejniških družin. Od leta 2007 imamo statistiko in vidimo, da otroci ostajajo pri nas dlje – več mesecev, včasih tudi leto dni. Od odprtja pa do danes je prag hiše prestopilo 560 otrok. Pri nas je že bivala deklica, ki je bila prej v rejništvu, a se je morala vrniti. Naša hiša je vedno odprta in trudimo se delovati kot družina – poskrbimo za vse otrokove potrebe, jih vozimo k zdravniku, kuhamo skupaj ob vikendih. Pri najmlajših, še posebej novorojenčkih, ki imajo odtegnitveni sindrom, je potreba po skrbi še toliko večja. Želimo jim nuditi kar največ ljubezni in topline, a so tudi druge potrebe otrok, ki so težke in zahtevne. Naša odgovornost je, da vsakemu izmed njih damo občutek doma in varnosti.”

V sklopu programa Podporno-izobraževalni center Modra postaja smo v četrtek, 3. 10., tik pred začetkom Tedna otroka, uradno začeli s projektom FINANCE ZA MALE ZNALCE, ki je namenjen finančnemu opismenjevanju učenk in učencev III. tirade.

V današnjem času hitrih sprememb na področju bančnih storitev in ob pojavu številnih finančnih produktov postaja finančna pismenost vse bolj ključna; predvsem pri mladih lahko sprejemanje ustreznih/pravih finančnih odločitev bistveno prispeva k doseganju finančnega blagostanja zanje in za njihove bližnje za vse življenje. Finančna pismenost omogoča finančno vključenost in aktivno participacijo v vsakdanjem življenju. Še bolj ključnega pomena je za otroke, ki prihajajo iz socialno šibkejših okolij, kjer v družini niso vešči ne ravnanja z denarjem ne bančnega poslovanja. Torej, se otrok tega doma ne more naučiti; po trenutnem učnem načrtu pa v šoli pridobijo le najbolj osnovna znanja s tega področja. Mladi opozarjajo, da v svet vstopajo s pomanjkljivim znanjem, vezanim na upravljanje s financami, ter da bi si finančno opismenjevanje zagotovo izbrali za predmet, če bi bil le-ta na voljo.

Zato bomo v sklopu projekta FINANCE ZA MALE ZNALCE za učenke in učence III. triade na različnih osnovnih šolah izvedli 90-minutne izobraževalne delavnice, na katerih bomo obravnavali naslednje tematike:  

O denarju:

•          naš odnos do denarja;

•          kako ravnamo z denarjem (pridobivanje, načrtovanje, obvladovanje porabe,..);

Denar, naš vsakodnevni spremljevalec:

•          bančni račun (opredelitev,..), b. uporaba “bančnih”  kartic (vrste, razlikovanje);

•          kredit in limit (ali ju uporabiti ali ne); d. varčevanje (različne možnosti) e. obresti, obrestovanje

•          gotovinsko in negotovinsko poslovanje (razlikovanje, ..:);

•          finančne prevare, se lahko zavarujemo pred njimi.

Cilj delavnic je otroke, ki bodo kmalu že lahko imeli lastna sredstva (npr. štipendije za dijake, delo preko napotnic), opolnomočiti za smotrno ravnanje z denarjem, jih seznaniti z vlogo bank in ponudbo bančnih storitev, da bodo sami znali poiskati informacije, ko jih bodo potrebovali, ter postaviti temelje sprejemanje finančnih odločitev v prihodnje.

Modra postaja – podporno-izobraževalni center ZPMS – Zveza prijateljev mladine Slovenije

E: modrapostaja@zpms.si ; T: 040 764 835

OSNOVNA ŠOLA TREBNJE

OSNOVNA ŠOLA PODČETRTEK

OSNOVNA ŠOLA ROVTE

OSNOVNA ŠOLA ORMOŽ

OSNOVNA ŠOLA STARA CERKEV

Ljubljana, 27. september 2024 – Pobudniki slovenskega dneva brez zavržene hrane (DBZH) so se pred prihajajočim mednarodnim dnevom ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki ga na pobudo Generalne skupščine Združenih narodov obeležujemo 29. septembra, ponovno združili in poudarili pomen hranozavesti – ozaveščenega odnosa do hrane za manj odpadne hrane in zdrav življenjski slog – ter opozorili na izzive, povezane z odpadno hrano. V sodelovanju z Lidlom Slovenija je program Ekošola napovedal 11. sezono projekta Hrana ni za tjavendan, ki o problematiki odpadne hrane ozavešča otroke in mladostnike, Etri skupina z Mini tovarno pa je v sklopu Zavoda pod Strehco pripravila pokušino okusnih jedi, ustvarjenih iz hrane, ki bi sicer postala odpadna.

Podatki za Slovenijo glede količin odpadne hrane so še vedno razlog za ukrepanje. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, povprečen prebivalec pa na leto zavrže kar 78 kilogramov hrane[1]. V Lidlu Slovenija se s področjem preprečevanja odpadne hrane sistematično ukvarjajo že vrsto let. V letu 2023 jim je skupaj s partnerji projekta DBZH, programom Ekošola, Ekologi brez meja, Zvezo prijateljev mladine Slovenije, Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE), Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Etri skupino z Mini tovarno in podjetjem Tam-Tam, uspelo, da je Vlada RS prisluhnila njihovi pobudi in 24. april razglasila za slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga odtlej obeležujemo vsako leto.

»V Lidlu Slovenija je aktivno nagovarjanje problematike odpadne hrane ena od osrednjih tematik naše trajnostne strategije z zavezo, da do leta 2030 v podjetju zmanjšamo odpadno hrano za 50 %. Zato s sistemskimi ukrepi, vključno z optimizacijo procesov naročanja blaga, odprodajo izdelkov z znižano ceno tik pred potekom roka trajanja in donacijami presežne hrane iz trgovin, skrbimo, da je hrane, ki bi postala odpadna, čim manj. Obenem prek različnih pobud in projektov prebivalce Slovenije spodbujamo k hranozavestnemu odnosu do hrane, v naše dobro in v dobro našega planeta,« je dejala Metka Šilar Šturm, vodja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.

Že 11. sezona izobraževalno-ozaveščevalnega projekta Hrana ni za tjavendan

Eden od dolgoletnih projektov, s katerimi Lidl Slovenija v javnosti spodbuja hranozavestno vedenje, je projekt Hrana ni za tjavendan (HNZT), ki ga skupaj z Ekošolo v šolskem letu 2024/25 izvajajo že 11. sezono zapored. Projekt je namenjen ozaveščanju mladih o problematiki odpadne hrane in vsako leto združi več tisoč otrok, mladostnikov in mentorjev iz slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanov, ki z raznolikimi aktivnosti tako na šoli kot doma pripomorejo k zmanjševanju količin odpadne hrane. Samo v lanskem letu so udeleženci količino odpadne hrane v povprečju zmanjšali za 32 %, najbolj uspešni tudi za več kot 90 %.

»Hrana ni za tjavendan je že od začetka eden bolj priljubljenih projektov v programu Ekošola. Ustanove – od vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter tudi fakultet – po vsej Sloveniji ne samo prepoznavajo izzive, povezane z odpadno hrano, temveč jih aktivno naslavljajo in izvajajo vrsto dejavnosti, s katerimi prepoznavajo hranozavestne prakse, jih oblikujejo, obenem pa jih postopoma prenašajo tudi v domače okolje. Ponosni smo, da skupaj z Lidlom Slovenija že desetletje z roko v roki gradimo hranozavestno skupnost, ki spreminja svet na bolje,« je povedal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola.

Zaradi pozitivnih odzivov – lani je v projektu HNZT sodelovalo rekordnih 16.464 otrok iz 293 vrtcev, osnovnih in srednjih šol – so se v programu Ekošola tudi letos odločili, da k projektu povabijo ustanove, ki sicer niso vključene v mrežo Ekošol, ter jim ob izvajanju aktivnosti ponudijo dodatno strokovno podporo in usmerjanje. Obenem so enega od treh nagradnih natečajev projekta poimenovali Hranozavest, s čimer bodo še dodatno okrepili ozaveščanje o preudarnem ravnanju s hrano.

S posebnim izzivom za šolarje se projektu HNZT letos pridružuje tudi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Novost 11. sezone HNZT je tudi sodelovanje z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, ki v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (Samo 1 planet) pripravlja nagradni natečaj za učence 2. in 3. triade osnovnih šol. »V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE se osredotočamo tudi na ukrepe za zmanjševanje odpadne hrane in v sklopu tega bomo v letošnjem šolskem letu skupaj z Ekošolo izvedli šolsko tekmovanje. V njem bomo iskali predloge učencev, kako zmanjšati količine odpadne hrane v šoli ali doma, pa tudi pri starih starših, na kmetiji, pri teti in stricu – ne bomo se torej omejevali zgolj na dom. K sodelovanju bomo povabili vse osnovne šole,zmagovalce pa bomo razglasili na prireditvi ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane, 24. aprila 2025, kjer bodo nagrajeni učenci svoje ideje tudi predstavili,« je povedala Darja Meglič z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Hranozavestna Pokušina pod Strehco

Na svetovni ravni se zavrže približno tretjina vse hrane, ki se proizvede za ljudi. Zato je ob prihajajočem mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani Etri skupina z Mini tovarno v Ljubljani organizirala hranozavestno Pokušino pod Strehco in predstavila jedi, pripravljene iz ostankov hrane.

»Mini tovarna je inovativen koncept predelovalnega obrata, ki od začetka leta 2023 deluje ob podpori Lidla Slovenija ter razvija različne možnosti pouporabe presežne hrane tam, kjer ta po navadi nastaja. Denimo v trgovinah, pri kmetih in manjših pridelovalcih. Presežke hrane pobiramo tudi iz Lidlovih trgovin. Tako nastajajo Dobri obroki pri roki, ki jih ponujamo podjetjem, vključenim v program promocije zdravja na delovnem mestu, pa Dobre pogostitve, s pomočjo katerih financiramo Zavod pod Strehco. Slednji starejšim someščanom v stiski vsakodnevno zagotavlja topel obrok, pripravljen iz presežkov hrane, in prostor za druženje. Vsi naši zaposleni so osebe iz ranljivih skupin. Tako ob reševanju obsežnega ekološkega izziva – zmanjševanje odpadne hrane – ustvarjamo tudi velik družbeni učinek, hkrati pa povzdigujemo hranozavest na višjo raven,« je izpostavila Lenka Puh iz Etri skupine.

»Spoštuj hrano, spoštuj planet – zavrzi manj«

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so 23. septembra v okviru Ekološkega dneva EU E’ko dobro premierno predstavili motivacijski video »Spoštuj hrano, spoštuj planet – zavrzi manj«, ki prikazuje zgodbo razširjene slovenske družine in brez moraliziranja ter na simpatičen način jasno prikaže, kako lahko preprosto zavržemo manj, ostanke pa z nekaj domišljije predelamo v čisto nove jedi. Na dogodku je dr. Renata Salecl med drugim izpostavila: »V družbi, kjer smo iz vseh strani zasuti z oglasi, posebnimi popusti in instant rešitvami za vsako našo težavo, se vedno hitreje ujamemo v spiralo iskanja navidezne sreče, ki nam jo lahko začasno dajejo tudi hrana ali vedno nove diete. Bolj ko se bomo zavedali svojih iracionalnih teženj in razlogov za prekomerno kopičenje in posledično pridelavo odpadne hrane, večkrat bomo lahko izbrali drugo pot in zavrgli manj.«

Številne aktivnosti ob 29. septembru

Tudi ostali partnerji slovenskega dneva brez zavržene hrane so ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani organizirali različne aktivnosti. Ekologi brez meja so napovedali projekt Krožnik 12.3, s katerim želijo nasloviti težavo odpadne hrane v restavracijah v Sloveniji, hkrati pa se z njim želijo dotakniti pomena rastlinske, lokalne in sezonske hrane ter spodbuditi trajnostne nabavne politike. Zveza prijateljev mladine Slovenije je med svoje članice podelila gradivo »Odpadna hrana in izguba hrane | Food Educators«, ki jim je lahko v pomoč in navdih pri pripravi delavnic za ozaveščanje otrok in mladostnikov o pomenu preprečevanja odpadne hrane ter spodbuda k pogovoru o tem, kaj vse predstavlja hranozavest. TAM-TAM pa je na osnovi kampanje Zbudi svojo hranozavest, ki jo je Lidl Slovenija skupaj s partnerji DBZH predstavil aprila letos, poskrbel za vizualno predstavitev hranozavesti v Pokušini pod Strehco; plakati bodo na odgovoren odnos do hrane v prihodnje ob različnih dogodkih opozarjali po vsej Sloveniji.

***

Partnerji projekta Slovenski dan brez zavržene hrane smo problematiko odpadne hrane postavili v ospredje na nacionalni ravni in bili lani uspešni s pobudo, da Vlada Republike Slovenije 24. april razglasi za slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga odtlej praznujemo vsako leto. S tem je bilo ustvarjeno nacionalno gibanje za manj odpadne hrane, s katerim smo naredili korak bližje našemu skupnemu cilju: Slovenija brez odpadne hrane.

Z željo, da bi življenje brez odpadne hrane postalo nov življenjski slog vseh Slovencev, smo partnerji zanj skovali novo ime – hranozavest, ki pomeni ozaveščen odnos do hrane za manj odpadne hrane in uravnotežen življenjski slog*. Hkrati smo si zadali cilj, da nova beseda sčasoma postane del pogovornega jezika ter da se termin z leti vključi v SSKJ.

* Hranozavesten je tisti, ki s hrano ravna premišljeno, stremi k čim manj odpadne hrane, pri nakupu in pripravi hrane pa je pozoren na njen izvor, hranilne vrednosti in vpliv na okolje. Vsaka odločitev hranozavestnega posameznika v zvezi s hrano je preudarna, pri čemer so v ospredju misel na zdravje, trajnost in etičnost.

[1] Vir: SURS (https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13128)