Dan pred Dnevom Evrope smo s podelitvijo priznanj avtorjem nagrajenih del v likovni, literarni, ustvarjalni, fotografski, video in spletni kategoriji zaključili letošnji natečaj Evropa v šoli, ki pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije poteka že od leta 2005. Vsako leto smo navdušeni nad čudovitimi deli izpod otroških rok in tudi tokrat ni bilo nič drugače.
V šolskem letu 2023/2024 je natečaj potekal pod naslovom Dobro se z dobrim vrača in je mlade spodbujal k razmišljanju o vsakodnevnem kakovostnem sobivanju z ljudmi v svoji bližnji in širši okolici, torej kako lahko že s preprosto prijaznostjo, medsebojnim razumevanjem in drobnimi dobrimi deli prispevamo k složnosti in boljšemu vsakdanu. Iskali so odgovore na vprašanja, kaj je dobrota, kako ustvarjati pogoje za lastno srečo in srečo drugih ter kako spoštovati sebe in druge.
Z letošnjo temo natečaja smo počastili tudi 20. obletnico priključitve Slovenije Evropski uniji, saj sta prav solidarnost in sožitje tista, ki bosta gradila prihodnjo Evropo miru in blaginje; vsi pa imamo priložnost in dolžnost sooblikovati prihodnost Evrope, ki bo lepa za vse.
V šolskem letu 2023/2024 je na natečaju sodelovalo več kot 10.000 otrok iz vse Slovenije. Nacionalne zaključne prireditve natečaja Evropa v šoli, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Mestno občino Celje in Uradom RS za komuniciranje, so se udeležili vsi sodelujoči otroci, katerih dela so se potegovala za priznanje na nacionalni ravni. Uvodoma sta jih pozdravili Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, in Janja Sluga, poslanka Državnega zbora. Priznanja smo podelili 58 mladim ustvarjalcem. V sklopu dogodka so si vrtčevski otroci in učenci I. triade ogledali predstavo O prijateljstvu v izvedbi Društva za Boljši svet in obiskali Muzej igrač Hermanov brlog. Učenci II. in III. triade ter srednješolci pa so spremljali predstavo Mali princ in se pridružili vodenemu ogledu po Pokrajinskem muzeju Celje. Na Glavnem trgu so obiskali tudi Evropsko vas, ki so jo “postavili” najmlajši in šolarji iz celjske regije; na stojnicah so na inovativne načine predstavili značilnosti držav članic EU in držav, ki so na poti k članstvu.
Otroci so se skozi natečaj spoznavali dobrodelnost, humanitarnost in solidarnost, ki se po pomenu med seboj sicer razlikujejo, povezuje pa jih ista rdeča nit: pomoč sočloveku, ki se lahko izkazuje na različne načine. Njihova dela so bila resnično navdihujoča, zato verjamemo, da bodo tem vrednotam sledili tudi v prihodnje.
Danes, 8. aprila, je v veliki dvorani Državnega zbora RS potekalo zasedanje 34. nacionalnega Otroškega parlamenta (NOP), ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). 115 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije je razpravljalo o osrednji temi Duševno zdravje otrok in mladih oz. štirih podtemah: Kaj je duševno zdravje?; Vpliv okolja na moje duševno zdravje; Moji viri pomoči; Spremembe za krepitev mojega razvoja. Mlade parlamentarce sta pozdravili in nagovorili predsednica Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik.
V program Otroški parlamenti® je bilo v letošnjem letu vključenih 392 osnovnih šol. Mladi so imeli letos še eno pomembno nalogo, in sicer da izberejo novo temo na katero bodo debatirali prihodnji dve leti. Med 7 predlaganimi temami, ki so jim mladi parlamentarci namenili največ pozornosti, je za temo 35. nacionalnega Otroškega parlamenta®, ki bo potekal v prihodnjem šolskem letu izbrana tema ŠOLSKI SISTEM (problemi šolskega sistema, ocenjevanje, vpis v srednjo šolo, balast v učnih načrtih, primerjava šolskih sistemov v različnih državah).
Uvodoma je mlade parlamentarce pozdravil dosedanji predsednik Otroških parlamentov®Vid Žveglič, ki je predal mandat novo izvoljeni predsednici delovnega predsedstva OP Livii Zari.
Predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič je v svojem nagovoru dejala: “Tema o kateri ste razpravljali, je bila zelo zahtevna in izjemno občutljiva, je pa ključnega pomena za kakovost življenja v naši državi. O tem smo se v preteklosti bistveno premalo pogovarjali. Na vseh ravneh. Tako v ozkih intimnih krogih vsakega od nas, ali pa kot skupnost v celoti. O razlogih, zakaj je temu tako, bodo gotovo lahko več povedali strokovnjaki s tega področja. Temo vašega zasedenja sama razumem tudi kot iskreno željo, da se na tem področju stvari spremenijo na bolje. Želim si, da bi se pogovarjali odprto, brez predsodkov in strpno. Različna mnenja nas lahko le bogatijo. Ko boste kasneje sprejemali odločitve, jih sprejemajte z odgovornostjo in na podlagi strokovnih argumentov in dejstev. Vem, starejši vam pri tem nismo vedno najboljši vzor. A nihče nam ne brani, da se česa ne naučimo tudi od vas, mlajših. Tisti, ki boste po taki ali drugačni poti pozneje v življenju postavljeni pred odgovoren izziv opravljanja javne funkcije, boste hitreje, kot se vam morda zdi danes, soodločali o usodi nas, ki danes sprejemamo odločitve v tej hiši in o usodi vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Vi boste odločali o tem, kakšno kakovost življenja bo imela moja generacija v starosti, morda celo o tem, ali bo Slovenija ostala oaza miru v tem našem nemirnem svetu, pa tudi kakšno odločitev prejšnjih generacij boste morali popravljati. Današnji svet se zelo hitro spreminja in rešitve, za katere so naši predhodniki še pred kakšnim desetletjem menili, da so dobre, so lahko danes že zastarele. Zato moramo v tej hiši pogosto spreminjati zakone in druge akte ter jih prilagajati bliskovitemu razvoju sodobne družbe. Karkoli pa vam bo življenje prineslo, vam iskreno želim, da ostanete vedoželjni in odprti, sočutni in strpni do vseh ljudi okoli vas. Naj vas ne bo strah različnosti, ki nas le bogati. Spoštovane poslanke in poslanci 34. nacionalnega Otroškega parlamenta, želim vam uspešno delo in se veselim priložnosti, da se iz vaših razprav ter sklepov na temo duševnega zdravja mladih in otrok tudi sama kaj naučim.”
Predsednica ZPMS Darja Groznik je nagovorila z besedami: »Mladi, ki ste danes tu, ste glas vseh, ki so sodelovali v Otroških parlamentih tekom leta. Program Otroški parlamenti® spodbuja aktivno državljanstvo in participacijo otrok v družbenem življenju, spodbujamo vas, da izražate svoje mnenje. Imate veliko predlogov, ki so uresničljivi, in danes ponovno pozivam vse odločevalce v naši državi, da vašim predlogom tudi prisluhnejo. Le aktivno vključevanje vas, mladih v življenje skupnosti lahko prispeva k strpni, demokratični družbi, ki bo cenila medsebojno sodelovanje. Če bomo odrasli zapostavljali otroke, mlade, se naši skupni prihodnosti slabo piše.«
Po uvodnem pozdravu je nadaljevala: »Sledili smo vašemu lanskemu predlogu, da na ZPMS pripravimo krajši vprašalnik o tem, kako dobro starši poznajo duševno zdravje in stiske otrok.” Starši so anonimno odgovarjali med 5 in 15. marcem, prejetih je bilo 3.982 odgovorov, med njimi 86 % mam in 14 % očetov, največ v starostni skupini 36-45 let. Staršem se duševno zdravje in stiske otrok ne zdijo tabu tema. Kar 87 % jih pravi, da kot starši prepoznavajo stisko pri svojem otroku. Kot najpogostejši vzrok za stisko svojih otrok navajajo odnose med vrstniki, pritiske v šoli in odnose v družini. Sledijo prevelike zahteve in previsoka pričakovanja odraslih, potem nasilje in spletno nadlegovanje. Kar 98 % staršev pravi, da se s svojim otrokom pogovarjajo o stiskah in težavah in v več kot polovici primerov so starši sami prepoznali stisko pri otroku. Če se otrok znajde v stiski, kar 85 % staršev ve, kam se obrniti po pomoč. Odgovori so zanimivi, ker so pa drugačni od tistega, kar pravite vi mladi parlamentarci. Menite, da je duševno zdravje še vedno tabu tema in da si svojih težav ne upate zaupati odrasli osebi. To je pokazala tudi analiza akcije »TOM potuje, otroke obiskuje«, kjer je 95 % učencev poročalo, da ostajajo sami s svojimi težavami, da težave ne zaupajo staršem. To je rezultat analize več kot 10 tisoč anonimih sporočil. Zakaj torej take razlike? se sprašuje Groznikova ter nadaljuje, da se postavlja pomembno vprašanje: ali starši otroke sploh razumemo ter zaključi “upam, da bo vaše sodelovanje na otroškem parlamentu dragocena, dobra izkušnja. Da boste spoznali, kako je potrebno poslušati drug drugega, se strpno pogovarjati in sodelovati. Le s sodelovanjem lahko gremo kot družba naprej.«
V dopoldanskem času so mladi razpravljali v skupinah, v plenarnem delu pa najprej poročali o svojih ugotovitvah in predlogih, nato pa je sledila razprava. Plenarnega dela zasedanja se je udeležil tudi predsednik Vlade RS dr. Robert Golob in drugi gosti.
Glavni poudarki razprave Mladi so izpostavili, da jih starši ne razumejo in jim ne znajo konstruktivno pomagati; da jim nenapovedana preverjanja znanja povzročajo stres ter da bi bile lahko delavnice, ki so izvajane v šolah, lahko bolj zanimive. Menijo, da zelo pomaga pogovor z osebo, ki deli lastno izkušnjo, izpostavljajo pa tudi vključitev staršev v šolski proces in vzajemno medsebojno spoštovanje med učenci in učitelji. Ocenjujejo, da so sami sebi lahko največji preventivni dejavnik. Seznanili so odrasle, da mladi staršem ne zaupajo, jim ne povejo svojih težav, ker se bojijo reakcije, in da je tudi le peščica učiteljev, ki bi jim zaupali. Izpostavili so, da klic na pomoč ne sme pomeniti izgube dostojanstva. Poudarjajo, da se mora stanje v šolah izboljšati, saj svetovalni delavci ne delujejo preventivno, ampak se pojavijo le ob “hudih” dogodkih. Opozorili so tudi na nedostopnost strokovne pomoči. Ne sme pozabiti na osamljene in zasmehovane otroke ter tistim mladim, ki si poiščejo pomoč, zares takoj pomagati.
MEMORANDUM OTROK O IZZIVIH NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA OTROK IN MLADIH IZROČEN PREDSEDNICI DRŽAVNEGA ZBORA RS V ŽELJI, DA BO GLAS OTROK SLIŠAN
Na današnjem nacionalnem zasedanju so otroci zaključili z dvoletno razpravo o temi »Duševno zdravje otrok in mladih« in na koncu sprejeli memorandum otrok o izzivih na področju duševnega zdravja otrok in mladih, ki so ga izročili predsednici Državnega zbora RS. V memorandumu so zapisane ključne ugotovitve mladih parlamentarcev.
Kaj je duševno zdravje?
Duševno zdravje je stanje počutja, ki nam omogoča, da uresničujemo svoje potenciale, se spopadamo s stresom in znamo uravnavati čustva glede na okoliščine. Če je duševno zdravje porušeno, lahko vodi tudi v različne bolezni in težave. Duševno zdravje je kompleksno. Vpliva tako na počutje in samopodobo kot tudi na izražanje čustev, dojemanje okolja, itd. Duševno in čustveno zdrava oseba ima pozitivno samopodobo, pozitiven odnos do sebe in drugih. Nikoli ne smemo pozabiti, da smo do sebe prijazni in spodbujajoči, saj se vse začne pri nas samih. Duševno zdravje ne sme biti tabu, pogovor o duševnih težavah ni znak šibkosti, temveč znak zrelosti. Duševno zdravje moramo dati na isto raven kot telesno zdravje.
Predlogi za izboljšave:
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naj izvede anketo o duševnem zdravju otrok in mladih, da se pokaže dejansko stanje, naj zagotovi več športne vzgoje in povečanje števila strokovnih (svetovalnih) delavcev, naj preuči možnost, da se tematika duševnega zdravja vključi v učne načrte in da bi šolski programi vsebovali vsebine za krepitev duševnega zdravja, za osebnostno krepitev in opolnomočenje mladih za samostojno odločanje, kritično mišljenje in krepitev pozitivne samopodobe, obiski psihologa vsaj 1x tedensko na šoli (imeli bi osebo, ki bi se ji lahko zaupali). To osebo bi si več šol delilo in ne bi bil potreben velik finančni strošek, vsaka šola naj ima zaupnika (osebo, ki jo kot zaupanja vredno prepoznavamo mi; lahko je kdorkoli na šoli). Zaupniki na šolah bi nevtralno poročali tudi o težavah, ki se nanašajo na odnose učenec-učitelj. Ministrstvo za zdravje naj omogoči hitrejši dostop do psihologov, psihoterapevtov, psihiatrov in vseh drugih strokovnih pomoči, ki nam lahko pomagajo pri premagovanju stisk. Duševno zdravje je nujno treba destigmatizirati in detabuizirati – ozaveščanje o duševnem zdravju in njegovo promoviranje na vseh ravneh (predlog za vse šole: Živa knjižnica – iskrena, čustvena pripoved osebe, ki je nek problem doživela).
Vpliv okolja na moje duševno zdravje
Okolje lahko vpliva na duševno zdravje tako pozitivno kot negativno. Okolje predstavljajo družina, prijatelji/vrstniki, šola, družbena omrežja, splet, tudi življenjsko okolje (dobre/slabe bivalne razmere; urejen/neurejen kraj bivanja; možnosti, ki jih mladim nudi kraj bivanja).
Na duševno zdravje pozitivno vplivajo dobri odnosi, urejenost domačega okolja, zaupanje, hobiji, druženje s prijatelji, spoznavanje, kaj nekoga veseli, glasba, umetnost, šport. Negativno pa vplivajo slabi odnosi v družini (med starši, ločitve, finančne stiske), v šoli (medvrstniško nasilje, izločanje iz družbe/razreda, pritiski učiteljev), pritiski družbe, spolna usmerjenost in drugačnost.
Zelo pomembno je, kako sami doživljamo svet okoli nas in da živimo v okolju, v katerem se počutimo varno ter sproščeno.
Predlogi za izboljšave:
Uvedba Šole za starše (inovativni pristopi, kratka zoom srečanja, kvizi, obvezna predavanja v času šolanja otrok) in strukturiranje prostega časa staršev, ki bi ga morali obvezno preživeti z otrokom.
Iz šol odstraniti/prepovedati telefone, razen ko se uporabljajo pri učnih urah, a to naj bo redkost.
Učitelji naj bodo ljudje, ki jim je mar za otroke in ne samo za podajanje znanja (to naj se vključi tudi v pedagoški študij). Predlagamo obnovitveni izpit za učitelje, podobno kot morajo nekateri obnoviti vozniški izpit.
V šole naj se uvedejo sprostitvene dejavnosti in sprostitveni kotički (vreče za sedenje, slušalke za poslušanje glasbe, antistresne igrače oz. pripomočki, itd.).
Bolj razporejena ocenjevanja (ocenjevalno obdobje naj ne bo zgoščeno le na določene mesece, ampak enakomerno preko šolskega leta).
Omejiti družbena omrežja in “vplivneže” na spletu ter več izobraževanj o tem, kako se obnašati na spletu in kako varno uporabljati splet (pasti interneta in večja podpora organizacijam, ki se ukvarjajo s preprečevanjem odvisnosti). Povečati ozaveščanje o nevarnostih tehnologije.
Moji viri pomoči
Prepoznavamo več virov pomoči: notranje (samopodoba, interesi, hobiji), zunanje (družina, prijatelji, družba, šola, učitelji, strokovnjaki, okolje), pozitivne (pozitivne trditve, ki pripomorejo k boljši samopodobi) in tudi negativne (nasilje, izguba občutka do sočloveka), po katerih posegamo v trenutkih nemoči, a težav ne rešijo. Najti moramo ravnovesje med temi viri. Najpomembnejše pa je poznavanje samega sebe in zavedanje, da imamo lahko velik vpliv na svoje duševno zdravje mi sami. Pozitivna samopodoba in dobro “omrežje” ljudi, ki nam lahko pomagajo, so vir dobrega duševnega zdravja.
Predlogi za izboljšave:
Prepoznati stvari, ki nas veselijo – država naj zagotovi sredstva v obliki bona za različna izven-šolska udejstvovanja (večina prostočasnih aktivnosti je plačljivih).
Dodatna izobraževanja v obliki delavnic (ne predavanj) tako za učitelje kot tudi učence, kjer bi se naučili boljšega ukrepanja ob pojavu duševnih težav, in ozaveščanje učencev, da ob svojih težavah ne doživljajo sramu.
Boljši odnosi med učitelji in učenci.
Okrepitev šolskih svetovalnih služb in njihova večja dostopnost (imamo občutek, da imajo svetovalne službe preveč obveznosti in nimajo časa, da bi se lahko prišli k njim zaupati ob težavah).
Povečanje zaupanja v šolske svetovalne službe (skrbi nas, ker svetovalni delavci o zaupanih težavah poročajo staršem, mi pa si želimo njihove zaupnosti).
Starši naj bodo razumnejši (velikokrat nas ne razumejo, hitijo mimo nas, ne nudijo dovolj podpore) – predlagamo delavnice za starše kot obvezno dejavnost, ki bi pripomogle k razumevanju aktualnih težav otrok in mladih.
Spremembe za krepitev mojega razvoja
Več poudarka je potrebno dati na to, da sprejemaš samega sebe – da si zadovoljen sam s seboj in skrbiš za dobre odnose z okolico. Da imaš dobro samopodobo in da zanjo ustrezno skrbiš. Da prepoznaš svojo notranjo moč. To zagotovo pripomore, da se lahko razvijemo kot celota, kot zaokrožena, samostojna in odgovorna oseba.
Predlogi za izboljšave:
Gradnja dobre samopodobe (prepoznavanje lastnih dobrih in slabih lastnosti, postavljanje realnih ciljev, selektivno izbiranje družbe in ne primerjanje z drugimi, samorefleksija).
Aktivnejši pouk: ure naj bodo privlačne (urejenost razreda, različni gostje, glasba, ne samo golo podajanje vsebin), pouk zunaj z več praktičnega dela, več športa, rekreativni odmori.
Spodbujanje otrok, da spregovorijo o svojih čustvenih stiskah.
Ustvarjanje tople, varne klime v razredu in spodbujanje medsebojne pomoči (čim več veljave, podpore in prakse).
Razvijanje empatije in iskrenih odnosov (v družini, s sovrstniki, z učitelji, itd.). Bolj bi se morali poslušati in se dejansko slišati.
Krepitev osebnih kompetenc (govorništvo, samostojno učenje, kritično razmišljanje).
Izboljšanje komunikacije (ne moremo krepiti samopodobe, poiskati virov moči, če komunikacija ni dobra).
Vsaj 2 razredni uri mesečno namenjeni tematiki duševnega zdravja.
Dodatno izobraževanje: – staršev (o duševnem zdravju, o tehnologijah in socialnih omrežjih; starši naj otrokom predajajo življenjsko pomembna znanja, npr. o gospodinjstvu, financah; težava je, da starši, ki bi se morali udeleževati izobraževanj, se jih ne – predlog za ukrep: da so ta izobraževanja obvezna in da se njihova udeležba/neudeležba kaznuje oz. nagradi); učiteljev – opolnomočenje učiteljev za boljše delo z mladimi (učitelj mora imeti znanje in hkrati mora biti človek); otrok – izobraževanje za otroke/mlade, kako pomagati vrstnikom v stiski ter kako prepoznati simptome duševnih stisk, svojih ali drugih.
Foto za Zvezo prijateljev mladine Slovenije: Anže Krže.
Zveza prijateljev mladine Slovenije s počitnicami razveselila družine, prizadete v lanskih poplavah
Lanske poplave so mnogim družinam v Sloveniji povzročile ogromne stiske in marsikoga potisnile na rob preživetja. Zveza prijateljev mladine Slovenije je ob tem vzpostavila izjemno dobro sodelovanje z vladnimi institucijami, ki so imele pomembno vlogo pri koordinaciji in nudenju pomoči v tej naravni nesreči. Zato smo se v začetku leta spet povezali in razmislili o nadaljnji pomoči prizadetim družinam.
Klicni center Vlade Republike Slovenije 114, ki je bil vzpostavljen septembra lani za zagotavljanje ažurnih in celovitih informacij prebivalcem po poplavah, je dal pobudo, da bi družinam, prizadetim v poplavah omogočili vikend počitnice na Pokljuki v nastanitvenih kapacitetah Slovenske vojske.
Zveza prijateljev mladine Slovenije je z navdušenjem podprla pobudo in pristopila k izvedbi ter ob logistični ter finančni podpori Ministrstva za obrambo, Slovenske vojske, Športnega društva Pokljuka in Aquaparka Bohinj minuli konec tedna 14 družinam (25 odraslim in 33 otrokom) iz naselij, ki so jih prizadele poplave, omogočila kratke počitnice na Pokljuki.
Športne aktivnosti na prostem so obsegale tek na smučeh, sankanje in sprehod, v bohinjskem vodnem parku pa tudi kopanje. Udeleženci so se lahko preizkusili tudi v streljanju na biatlonskem strelišču. Ob vseh aktivnostih je bilo za udeležence najbolj dragoceno sproščeno druženje v lepi naravi in prijetnem okolju, kjer so lahko vsaj za trenutek pozabili na svoje stiske in se napolnili z energijo.
Ministru se je v imenu udeležencev zahvalila 8-letna Hana.
Družine je obiskal tudi minister za obrambo Marjan Šarec, ki je zbranim zaželel vse dobro v zasebnem življenju ter prijetno druženje na Pokljuki, zahvalil pa se je tudi Slovenski vojski: “Slovenska vojska je tista, ki predstavlja vrednote, ki jih danes v svetu primanjkuje – solidarnost, prijateljstvo, spoštovanje. Njene pripadnice in pripadniki so vedno pripravljeni pomagati, to se je izkazalo tudi med lanskoletnimi poplavami.” Pri izvedbi tokratnega vikenda je Slovenska vojska zagotavljala tudi prevoze udeležencev na aktivnosti in prehrano.
Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, se je vsem, ki so omogočili brezskrbne počitnice družinam na Pokljuki, iskreno zahvalila za pomoč pri organizaciji: “Hvala vsem za skupno organizacijo teh počitnic za družine, ki so bile po poplavah postavljene pred neštete izzive in jim kratek oddih res veliko pomeni. Na Pokljuki je vedno lepo in tudi pripravljeni program je družine razveselil. Predvsem mi je v zadovoljstvo, da so bili vsi, odrasli in otroci, veliko na svežem zraku, da so se gibali in zabavali in tako preusmerili misli v nekaj lepega.
Hvala tudi vsem drugim, ki ste in ki še svoj čas in voljo namenjate plemenitim ciljem. Pravo bogastvo družbe se zrcali prek ljudi. In tega bogastva je v Sloveniji res veliko.”
***
Zveza prijateljev mladine Slovenije se je takoj po poplavah vključila v zbiranje pomoči, pri čemer smo se odločili, da se bomo osredotočili na družine z mladoletnimi oz. šoloobveznimi otroki ter da je treba družinam pomagati takoj.
Danes lahko povemo, da smo v letu 2023 pomagali 504 družinam in za to porabili 678.275,43 evrov.Poleg finančne pomoči za sanacijo domov smo 590 družinam razdelili tudi materialne donacije v vrednosti 291.907,22 evrov. Ob tem smo želeli še posebej poskrbeti za otroke ter s tem razbremeniti starše. Avgusta lani smo omogočili letovanje 50 otrokom v Dolenjskih toplicah, Pacugu in Trenti, jesenske počitnice pa je v naših štirih letoviščih (Pacug, Trenta, Umag in Piran) z nami preživelo kar 226 otrok. Decembra smo 25 otrokom omogočili pravljični konec tedna v Božičkovi vasi. Prijetno druženje smo skupaj omogočili kar 301 otroku, na kar smo zelo ponosni. Za to smo porabili 53.821,93 evrov.
Zveza prijateljev mladine Slovenije v letošnjem letu nudi tudi finančno pomoč v poplavah prizadetim družinam z otroki. Usmerili pa smo se tudi v organiziranje delavnic, predavanj in drugih srečanj tako z otroki kot tudi s starši in pedagoškimi delavci, ki se velikokrat srečujejo s stisko otrok po takšnih dogodkih.
To smo mi, Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), ki smo lani dopolnili 70 let delovanja, zaključujemo praznovanje jubileja s premierno projekcijo dokumentarnega filma “Prijatelji mladih – 70 let ZPMS” v režiji Maje Pavlin. Ta prek spominov številnih prostovoljcev prikazuje naše delo in dosežke naših članic prijateljev mladine po vsej Sloveniji.
“V 70 letih delovanja smo se ZPMS zavzeli za mnoge družbene spremembe in bili pri tem tudi uspešni. Naši dosežki skozi desetletja potrjujejo, da smo igrali ključno vlogo v življenju otrok na naših tleh,” poudarjamo v organizaciji.
Dokumentarni film je nastal v režiji Maje Pavlin, v izvedbi ART7 in koprodukciji ZPMS ter Radiotelevizije Slovenija.
Na premieri dokumentarnega filma v dvorani Smelt v Ljubljani je bil tudi nagovor predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.
Zgodba ZPMS sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko smo z namenom zagotavljanja kakovostnega razvoja otrok začeli ustanavljati društva prijateljev mladine. Ugotovili smo potrebo po krovni organizaciji, ki bi združevala vse ključne deležnike – društva, starše, vzgojitelje, učitelje, strokovnjake s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva – ter opozarjala politične in druge ustanove na potrebe odraščajočih ter podajala ključne usmeritve za razvoj tega področja. Tako smo 1. marca 1953 ustanovili ZPMS.
“Čeprav smo najbolj znani po humanitarnem delu, smo vedno segali preko teh okvirov; naš cilj je bil napredek v vsem, kar je povezano z vzgojo, zdravjem in izobraževanjem otrok. ZPMS je bila gonilna sila za uvedbo praks, ki se danes zdijo samoumevne: vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje in še več,” navajamo.
Že pred ratifikacijo Konvencije o otrokovih pravicah v Sloveniji smo odprli široko področje uresničevanja otrokovih pravic in dosegli mnoge spremembe. “Med zadnjimi smo dosegli, da so bolnišnice omogočile pravico sobivanja enega od staršev z bolnim otrokom do 6. leta starosti, leta 2021 pa se je starostna meja dvignila na do otrokovega 14. leta, ter da je prepoved telesnega kaznovanja otrok od leta 2016 zapisana v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (3. a člen). Čeprav imamo zdaj relativno dobro urejeno področje varstva otrok in družine, to ne pomeni, da do nespoštovanja ali kršitev otrokovih pravic ne prihaja. Poleg tega pa se pojavljajo nova področja ranljivosti, ki jih obstoječi dokumenti ne zajemajo,” pojasnjujemo.
Pod okriljem ZPMS so med drugim nastali Obiski dedka Mraza (od leta 1949), Teden otroka®(1954), Mladi raziskovalci zgodovine (1969), Bralna značka (1970), Otroški parlamenti® (1990), TOM telefon® (1990), Pomežik soncu® (1999) in Evropa v šoli (2005). V okviru socialno-humanitarnega programa Eno srce® smo lani prek sedmih skladov pomagali 5169 družinam.
Ob tem poudarjamo, da je za zmanjševanje ranljivosti in socialnih neenakosti potrebno poiskati sistemske rešitve. “Tako ZPMS kot mnoge druge nevladne organizacije nadomeščamo politiko neobstoječih socialnih servisov. Ponosni smo, da lahko pomagamo in vlivamo upanje v otroške oči, vendar bi si želeli, da takšnih potreb ne bi bilo ali bi bile vsaj vse manj, ne več. Ob tem nas tudi skrbi, da je postalo naše delo in delo nevladnikov nasploh samoumevno ter da so prostovoljne in humanitarne dejavnosti dobile prevelike razsežnosti in odgovornosti, ki bi jih morala resno reševati država,” zaključujemo.
Vabimo vas k sodelovanju na že 7. ustvarjalno-dobrodelnem natečaju RIŠEM/PIŠEM ZA PRIJATELJA 2023-24. V preteklem šolskem letu je ta natečaj, ki spodbuja ustvarjalnost otrok ter jih obenem osvešča o dobrodelnosti, navdušil več kot 330 slovenskih šol in vrtcev ter pritegnil več kot 4100 mladih likovnih in literarnih ustvarjalcev.
PRIJAVA NA NATEČAJ Za prijavo kliknite na to povezavo. Prosimo, izpolnite in potrdite jo najkasneje do 3. 2. 2024 (podaljšane prijave, ki so sicer trajale do 31.1.2024).
Za podjetjem Acron, ki je podprlo natečaj, je bilo uspešno leto, saj so šest zmagovalnih risb in šest literarnih del natisnili na platnice šolskih zvezkov ter z njihovo prodajo podarili 1680 € šolam in njihovim zmagovalcem ter 5000 € Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Izkupiček od prodaje vsako leto namenijo dobrodelni organizaciji, ki pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin, kar je bil tudi prvotni cilj natečaja, ko so ga zasnovali leta 2017.
TEME NATEČAJA:
Tema likovnega natečaja Rišem za Prijatelja:ŠPORT v duhu olimpijskega leta, ki prihaja. Ustvarjate na pokončnem formatu A3 ali A4 (risalni list).
Tema literarnega natečaja Pišem za Prijatelja:ŠOLA v rimah z možnostjo uglasbitve znanega slovenskega glasbenika. Pišete na pokončen format A4.
Obe temi sta podrobneje predstavljeni v RAZPISU, ki ga najdete v priponki tega sporočila. Izbrali bodo 12 zmagovalcev (6 likovnih in 6 literarnih), katerih izdelki bodo natisnjeni na šolske zvezke (sprednja in zadnja platnica).
Natečaj Rišem/Pišem za Prijatelja je nekaj posebnega in zato zelo priljubljen. Kaj pridobite s sodelovanjem na natečaju:
Možnost, da črtast šolski zvezek A4 potiskajo z risbo ali pesmijo vašega učenca, kar je za vsakega otroka izjemno privlačno.
Zmagovalci so vsako leto nase izjemno ponosni.
Izkupiček od prodaje v celoti namenijo eni od slovenskih dobrodelnih organizacij.
Zmagovalcem podarijo zaslužene nagrade v obliki darilnih bonov za nakup potrebščin ali drugega.
Šole oz. vrtci, ki jih obiskujejo zmagovalci, prejmejo finančno nagrado za svoj šolski sklad.
Sošolci, ravnatelji in mentorji zmagovalcev prejmejo šolski zvezek s potiskom zmagovalnega dela.
Vsem sodelujočim otrokom in mentorjem po koncu natečaja pošljejo simbolično darilo.
Mentorjem pošljejo potrdilo o sodelovanju na natečaju.
O rezultatih natečaja obvestijo slovenske medije ter skrbijo za prepoznavnost natečaja na družbenih omrežjih.
PRIJAVA NA NATEČAJ Za prijavo kliknite na to povezavo. Prosimo, izpolnite in potrdite jo najkasneje do 3. 2. 2024 (podaljšane prijave, ki so sicer trajale do 31.1.2024).
POMEMBNO: Po prijavi prejmete potrditveni mail, ki vam omogoča kasnejši dostop do prijavnice in popravek vnosov, zato ta mail shranite. Dan po zaključku prijav vam bodo poslali še PDF obrazca, ki ga bodo izpolnili učenci in priložili svojemu delu. Dela boste oddali do 11. marca.
Prosimo, da posredujete to sporočilo svojim sodelavcem, učiteljem likovne umetnosti in slovenskega jezika s književnostjo, učiteljem podaljšanega bivanja in mentorjem interesnih dejavnosti ter vzgojiteljem v vrtcu, ki bi jih natečaj morda zanimal.
Nekaj idej za ustvarjanje risb na temo ŠPORT – risbe naj bodo močnih barv, barvite.
Vabimo vas na izobraževalni seminar, ki je namenjen osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem, svetovalnim delavcem na šolah, mladinskim delavcem in vsem, ki vas zanima razvoj učenja učenja!
Kdaj: 7. in 8. 3.2024
Kje: Ljubljana
Kaj: Skozi izobraževalni seminar želimo:
predstaviti in ozavestiti meta kompetenco učenje učenja;
vas opolnomočiti za oblikovanje učnega okolja in programa, ki spodbuja osvajanje omenjene kompetence pri vaših učencih/dijakih;
se naučili gojiti in spodbujati kompetenco »učenje učenja« pri vaših učencih/dijakih.
Izobraževalni seminar traja 16 pedagoških ur in vam prinaša 1 točko za napredovanje v nazive.
𝟒𝟎𝟎 𝐝𝐞𝐥 𝐢𝐳 𝟑𝟒 𝐝𝐫ž𝐚𝐯, vse od Paragvaja, Združenih držav Amerike in Kanade do Vietnama, Japonske in Nove Zelandije se je prijavilo na 𝟏𝟔. 𝐏𝐥𝐚𝐤𝐭𝐢𝐯𝐚𝐭. Namen letošnjega natečaja za družbeno odgovorni Tam-Tam mestni plakati je bilo na pozitiven način 𝐨𝐩𝐨𝐠𝐮𝐦𝐢𝐭𝐢 𝐦𝐥𝐚𝐝𝐨𝐬𝐭𝐧𝐢𝐤𝐞, 𝐝𝐚 𝐬𝐩𝐫𝐞𝐠𝐨𝐯𝐨𝐫𝐢𝐣𝐨 𝐨 𝐬𝐯𝐨𝐣𝐢𝐡 𝐬𝐭𝐢𝐬𝐤𝐚𝐡. Da gre za aktualno in hkrati univerzalno tematiko priča visoko število prijav. Zmagovalni plakat z naslovom VSE JE KUL sta ustvarila Matej Ferlič in Juš Šoltes.
Pri Zveza prijateljev mladine Slovenije – ZPMS in našem socialno varstvenem programu TOM telefonu – 𝐞𝐝𝐢𝐧𝐞𝐦 𝐭𝐞𝐥𝐞𝐟𝐨𝐧𝐮 𝐳𝐚 𝐨𝐭𝐫𝐨𝐤𝐞 𝐢𝐧 𝐦𝐥𝐚𝐝𝐨𝐬𝐭𝐧𝐢𝐤𝐞, smo izredno počaščeni in ponosni, da je letošnji Plaktivat posvečen temam, s katerimi se srečujejo naši otroci in mladostniki, ki se obračajo na TOM telefon. Ponosni smo, da je bilo ustvarjenih res veliko del na to temo in navdušeni smo nad izborom Komisije. Čestitamo vsem sodelujočim, čestitamo finalistom, še posebej pa zmagovalcem natečaja. Uspelo vam je ustvariti plakat, ki gledalca nagovori in spremeni. Uspelo vam je zadeti bistvo in prikazati, da je mladim težko spregovoriti o tem, kar resnično doživljajo v sebi. Hkrati pa plakati močno aktivirajo odgovornost vseh nas, da omogočimo vzdušje ali prostor, v katerem bomo poslušali in tudi slišali. Vabljeni na Plakatno galerijo Figovec, da si plakate ogledate v živo in poiščete svojega zmagovalca.
Izjava predsednika Nacionalne mreže TOM telefona g. dr. Alberta Mrgoleta ob razglasitvi zmagovalcev 16. Plaktivata »Starši današnjega časa so prepričani, da dajejo otrokom vse, kar potrebujejo. Od otrok v zameno pričakujejo, da bodo uspešni v šoli in dejavni pri kakšni interesni dejavnosti. Tako se krog pogovorov v odnosih med starši in otroki odvija na ravni tega, kaj bo kdo opravil, do kdaj, kam bo kdo šel in če je glede opravil še kaj za rešit. Starši ves čas hitijo, vsem se ves čas nekam mudi, ves čas se družinsko življenje odvija v napetosti časovnega pomanjkanja in v smeri dosežkov, ki jih starši pričakujejo od sebe in od otrok. Na površini so vsi uspešni, se imajo dobro, nikomur nič ne manjka, ni potrebe, da bi se kdo pritoževal. Vendar je preveč otrok in odraščajočih, ki so v stiku z veliko pomembnejšimi vsebinami. So v stiski, doživljajo čustva, ki jih ne zmorejo urediti, imajo vprašanja in dileme glede svojega doživljanja, glede svoje podobe, glede svoje vrednosti, srečujejo se s situacijami v medsebojnih odnosih, v katerih so prizadeti in ranjeni, iščejo odgovore na težka življenjska vprašanja. V premnogih družinah starši ne najdejo ne časa ne prostora, da bi dali otrokom možnost za pogovor, da bi pripravili pogoje, kjer bi otroci lahko varno izrazili dogajanje svojega notranjega sveta. Otroci in odraščajoči potrebujejo odrasle, ki so varno zavetišče in varno pristanišče za čustvene viharje njihovega obdobja odraščanja.« Hvala vsem ustvarjalcem, hvala da razmišljate z nami v dobrobit otrok in mladostnikov.
Včeraj 20. decembra, smo na našem naslovu, Dimičeva ulica 9 odprli vrata naše Zveze prijateljev mladine Slovenije. Presenetilo nas je, kako se je prostor nenehno napolnjeval s srci ljudi, ki so prišli od daleč, da bi nam polepšali dan s svojim prisrčnim prihodom.
Veselje je bilo neizmerno, in zato se iskreno zahvaljujemo vsem članicam, ki so prišle od daleč in nas podprle z nasmehom in svojo prisotnostjo. Nekateri gostje s seboj prinesli dišeč domači štrudl, drugi pa delili radosti svojega rojstnega dne z nami. Trudili smo se, da smo jih pogostili s srcem in nasmehom, pri tem pa je naša Petra pripravila izjemen kviz za kolo sreče, ki je navdušil vse prisotne.
Prav tako smo bili veseli naših sosedov iz Dimičeve ulice, ki kažejo podporo tudi takrat, ko ZPMS-jevci napolnimo hodnike in dvigalo s škatlami, da komaj hodijo mimo z nasmehom in nam pomagajo ter lepijo srca na svoja okna.
Obljubljamo, da bomo doživetje ponovili naslednje leto, saj si želeli deliti radost in toplino saj smo vendarle #prijateljimladih.
Vabljeni, da odkrijete čarobnost prazničnega obdobja naših društev po vsej Sloveniji! Raziskujte razburljive delavnice, prireditve in dodatne dogodke, posebej pripravljene za vaše otroke. Spodaj najdete seznam z natančnimi informacijami o lokacijah in časih, kjer se lahko pridružijo tem čarobnim doživetjem. Pustite, da otroška radovednost zasije in skupaj ustvarimo nepozabne praznične spomine! Seznam dogodkov najdete spodaj.
Sobota, 9. 12 2023 ob 17. uri PRIHOD DEDKA MRAZA – Snežni stadion pod Pohorjem
SPREVODI
Torek, 12. 12. 2023 ob 17. uri – Kamnica, Koroška vrata
Sreda, 13. 12. 2023 ob 17. uri – Limbuš, Pekre, Radvanje
Petek, 15. 12. 2023 ob 17. uri – Studenci, Nova vas
Ponedeljek, 18. 12. 2023 ob 17.00 – Razvanje, Tabor, Magdalena
Torek, 19. 12. 2023 ob 17. uri – Brezje, Tezno
Sreda, 20. 12. 2023 ob 17. uri – Pobrežje, Malečnik
Četrtek, 21. 12. 2023 ob 17. uri – Miklavž na Dravskem polju
SLOVO DEDKA MRAZA
Četrtek, 28. 12. 2023
ob 17.00 – Vilinski dvor
ob 17.30 uri – Trg Leona Štuklja
Po dolgih poteh po mestu in tisočih srečanj z otroki se bo dedek Mraz naposled vrnil v svoj pohorski mir in ob skodelici dišečega čaja z babico Zimo pričakal novo leto.
Četrtek, 14. 12. 2023 ob 10.15 uri v šoli – Lutkovno gledališka predstava SNEŽKA IŠČE SREČO in prihod DEDKA MRAZA Nedelja, 21.12. ob 17. uri v šoli – Novoletni program in prihod DEDKA MRAZA
Sobota, 16.12. 2023 – Predstava PRAZNIČNE POTICE OREHKOVE MICE in prihod DEDKA MRAZA ČRNI VRH ob 9.00 v šoli IDRIJSKE KRNICE ob 15. uri v kulturni dvorani KANOMLJA ob 18. uri v šoli
Torek, 19.12. 2023 – Predstava PRAZNIČNE POTICE OREHKOVE MICE in prihod DEDKA MRAZA LEDINE ob 15.15 v šoli OTALEŽ ob 18.15 v gasilskem domu
ŠEBRELJE Nedelja, 21.12. ob 17. uri v šoli – Novoletni program in prihod DEDKA MRAZA
IDRIJA Sobota, 23.12. ob 17. uri na Mestnem trgu (v primeru dežja v Filmskem gledališču Idrija) – Predstava ČAROBNI PRAZNIKI in prihod DEDKA MRAZA Spremljevalni program: 15.00 v pokriti tržnici Peka piškotov 18.00 Pr`Golitu – fotografiranje z Dedkom Mrazom 18.00 Vožnja z dedkovo kočijo (v primeru lepega vremena)
Torek, 26. 12.2023 – Predstava PRAZNIČNE POTICE OREHKOVE MICE in prihod DEDKA MRAZA NOVAKI ob 14.30 v šoli VOJSKO ob 18.00 v domu krajanov
CERKNO Četrtek, 28.12. 2023 ob 17. uri trg pred fontano – Predstava SNEŽNA ČAROVNIJA in PRIHOD DEDKA MRAZA Spremljevalni program: 16.00 Lov za presenečenjem Dedka Mraza, poslikava obraza in ustvarjalne novoletne delavnice 18.00 fotografiranje z Dedkom Mrazom 18.00 Vožnja z dedkovo kočijo
SP. IDRIJA Petek, 29.12. 2023 ob 17. uri v kulturni dvorani –Predstava BOŽIČNA SIMFONIJA in prihod DEDKA MRAZA
Sreda, 19. 12. 2023 – Koncert voščilo starejšim občanom Cerkljanske
Za konec leta pa pripravljamo ponovno medgeneracijsko druženje v sodelovanju s Glasbeno šolo Cerkno in OŠ Cerkno. Spremljajte naše novice na Facebooku Društvo prijateljev mladine Cerkno
Sredi novembra je v Bruslju potekalo srečanje Eurochildovega Sveta otrok. Svet sestavlja 11 predstavnikov otrok iz različnih evropskih držav. Naš slovenski predstavnik je Jakob, ki je bil aktiven v Otroškem parlamentu, sedaj pa obiskuje 1. letnik srednje šole. Jakob odlično govori angleško in se vključuje v vse aktivnosti, ki jih ponuja Eurochild.
Na zadnjem srečanju so se otroci pogovarjali o Jamstvu za otroke, »mehanizmu«, ki zagotavlja enake priložnosti za vse otroke in stremi k preprečevanju medgeneracijskega prenosa revščine. Menili so, da je premalo prepoznan in da bi za večjo ozaveščenost pripravili kampanjo. Seznanili so se z značilnostmi medijev in ciljnimi skupinami za kampanjo. Obiskali so tudi muzej stripov, kjer sta najbolj prepoznavna lika Smrkcev in Tintina. Z ilustratorjem Alexom so se lotili precej zanimive naloge: na ilustrativen način, v obliki stripa so osnovali otrokom prijazno različico Eurochildove politike zaščite otrok.
Ker je bilo druženje z ilustratorjem prekratko, bo dokončal narejeno osnovo sam. Veselimo se končnega izdelka! Na svetovni dan otrok 20. novembra, so se otroci srečali s tremi predstavniki Evropske komisije z namenom izmenjave izkušenj, kako naj odločevalci prisluhnejo glasu otrok in njihovim izkušnjam. Zelo zanimiva je bila tudi delavnica, ki je izhajala iz Jamstva za otroke in so jo vodili otroci. Sodelovali so prisotni odrasli, tema je bila šolska prehrana. Scenarij je predvideval, da so se otroci zastrupili s šolsko prehrano. Preko različnih vlog (starši, otroci, ravnatelj) so soočili različna, tudi nasprotujoča si, mnenja.
Spremljevalci otrok so se imeli možnost medsebojno spoznati, predstaviti organizacije in debatirati o možnostih sodelovanj pri evropskih projektih.
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vticnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Ce boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.OkPravna obvestila
