V letošnjem, 69. Tednu otroka, se bomo posvetili radovednosti. Radovednost zajema mnogo več kot tisto, kar se moramo naučiti. Radovednost nas vodi h globljemu odkrivanju sveta okoli nas, novemu znanju, izkušnjam in spoznanjem. Malčki in mlajši otroci je imajo na pretek; a že vstopom v najstniška leta začne upadati in tako z leti postajajo mladi vse manj radovedni, vse manj stvari pritegne njihovo pozornost in vzbudi zanimanje. Dandanes že otroci tožijo, da jim je dolgčas, iz dolgčasa pa se lahko razvije apatija. Zato moramo radovednost skrbno negovati in jo ohranjati skozi vsa življenjska obdobja. Tudi zato, da smo odrasli vzor našim otrokom.

V letošnji poslanici dr. Miha Kos, ambasador Tedna otroka 2023, o radovednosti pravi takole: “Brez radovednosti človeštvo ne bi preživelo. Radovednost rodi ustvarjalnost, ta pa naprej inovativnost in podjetništvo. Vendar to ne gre čisto samo od sebe. Potrebno je vlagati energijo, ki se ji reče: “USTVARJANJE VARNEGA OKOLJA ZA DELANJE NAPAK”! Lastne napake so najboljša šola. Na lastnih napakah se učimo. Na lastnih – ne na tujih. Zato je tako pomembno, da napake dopuščamo, jih nagrajujemo in nikakor ne kaznujemo. Dopuščanje napak pomeni spodbujanje radovednosti, ustvarjalnosti in učenja. Kaznovanje napak pomeni ubijanje radovednosti. Einstein je dejal: “Kdor še nikoli ni naredil napake, še nikoli ni ustvaril ničesar novega.”

O pomenu radovednosti so na današnjem posvetu, ki je potekal v Triglav Lab-u v Ljubljani, spregovorili dr. Miha Kos, Hiša eksperimentov, Renata Dacinger, ustvarjalka oddaje Ugriznimo znanost, Maksimilijan Ostrc, predstavnik otrok, aktiven v programu Otroški parlamenti, Tina Košir, radovednica, nekdanja voditeljica TV oddaje Knjiga mene briga, in Gregor Makuc, direktor Korporativnih zadev in član uprave Leka. Dogodek je povezovala predsednica ZPMS Darja Groznik, ki je ob tej priložnosti povedala: “Obdobje v otrokovem razvoju, ko otrok bombardira starše, vzgojitelje, učitelje, stare starše in druge s tisoč vprašanji zakaj to in ono, je lahko kdaj  za odrasle tudi naporno, a hkrati čudovito. Otrok spoznava svet, se uči, je ustvarjalen in aktiven. Radovednost kot gonilo napredka in razvoja mora biti prisotno v vsakem obdobju življenja, še posebej pa v času odraščanja, ko si otrok šele utira pot v življenje in šele pridobiva dragocene izkušnje. Brez radovednosti v otroštvu je svet pust in dolgočasen, zato spodbujajmo in ohranjajmo radovednost. Naj vsak odgovor sproža pri otroku novo vprašanje. ”   

Dr. Miha Kos je poudaril: »Če hočemo ohraniti radovednost, moramo ukiniti negativno konotacijo besede napaka. Pregovor pravi: “Na napakah se učimo.” Potem pa učenec naredi napako in je kaznovan. Napake je treba nagrajevati, saj so temelj za ohranjanje radovednosti. Šola in dom bi morala biti varno okolje za delanje napak!«

Renata Dacinger je dejala, da je »radovednost ena izmed najlepših lastnost otrok in odraslih. To je želja, da najdeš odgovore na vprašanja, kako deluje, zakaj je temu tako, tudi kako si. Da jo potešiš, se včasih zgodi kakšen padec, zlomljena roka, pokvarjena naprava… Ko pa najdeš odgovor, sledi velik nasmešek in čudovit občutek. Radovednost je gonilo napredka. Radovednost je tista, zaradi katere z veseljem opravljam svoje delo.«

Tudi Maksimilijan Ostrc vidi radovednost kot nekaj dobrega, »saj če si radoveden veliko izveš. Radoveden si če te veliko stvari zanima, kot na primer vesolje in kako so živeli ljudje v preteklosti. Radovednega me delajo zanimive stvari, o katerih si želim izvedeti več.«

Kot pravi Tina Košir, »radovednost v človeku prebuja marsikaj: zanimivi ljudje, njihovi pogledi in izkušnje; nenavadne pa tudi na videz povsem navadne reči, ki, če jih čuječe opazuješ, niso več tako navadne, kot se zdi; pa tudi notranja doživetja, brbotanje občutkov in misli. Ni naključje, da beseda “radovednost” vsebuje “vedno radost”: ko pogledamo svet z radovednimi očmi, se v nas radost prebudi«

Gregor Makuc je izpostavil, da je radovednost predpogoj inovativnosti in ključno gonilo intelektualne rasti in razvoja. »Radovednost nas spodbuja k iskanju znanja in razumevanju sveta okoli nas. Ko smo radovedni, smo motivirani za raziskovanje novih idej, postavljanje vprašanj in iskanje informacij. Poleg tega nam radovednost pomaga pri kritičnem in ustvarjalnem razmišljanju, saj se problemov in izzivov lotevamo z odprtim umom in pripravljenostjo za raziskovanje različnih perspektiv.

Tudi letos vabimo  vrtce in osnovne šole v zanimivo dogodivščino – v iskanje odgovorov na radovedna vprašanja

Radovednost je ena največjih človeških vrlin. Nihče ne ve točno, kako izgleda. Ampak ko se pojavi, vse okoli nas postane izjemno zanimivo, saj ti kar naprej postavlja takšna in drugačna vprašanja, na katera moraš najti odgovore. Lahko te “začara” v mestu, gozdu, knjižnici, ob morju, v kuhinji, ko gledaš film ali bereš knjigo, pri malici, ko se vozimo z avtomobilom, v muzeju … pravzaprav vsepovsod. Če jo boste opazili, hitro opozorite tudi vaše prijatelje, da bo tudi njim odprla vrata v ta izjemni svet tisočerih vprašanj in odgovorov, v katerem ni nikoli dolgčas.

Vrtce in osnovne šole tako vabimo, da v letošnjem Tednu otroka poiščejo ZATO … na čim bolj zanimiv ZAKAJ in se potegujejo za lepe nagrade naših pokroviteljev: Baby Center za vrtce, Lidl Slovenija za 1. triado OŠ, Perutnina Ptuj – Nori na Poli za 2. triado OŠ in McDonald’s za 3. triado OŠ. 

Kako? V skupini in razredu se bodo najprej pogovorili o radovednosti, o tem, kaj otroke zanima, zakaj jih to zanima, kaj želijo izvedeti …. Nato bodo skupaj izbrali čim bolj radovedno vprašanje, na katerega bi želeli poiskati odgovor. Potem pa se bodo skupaj podali na lov za odgovorom. Ampak tokrat ne bo pomagal “stric Google”, temveč se bodo otroci odpravili “na teren”, v knjižnico, v muzej, galerijo, v gozd, v gledališče, v jamo, v mesto, v arhiv, povabite gosta, ki vam lahko poda odgovor, obiščite organizacijo/tovarno/institucijo …

Vprašanje in način, kako so prišli do odgovora, nam bodo poslali preko spletnega obrazca do vključno 10. 10. 2023. Izmed vseh prejetih opisov bomo 16. 10. 2023 iz vsake starostne skupine izžrebali najbolj domiselnega. Pokrovitelji pa bodo nagradili ves razred/vrtčevsko skupino. 

Na naši Facebook strani si lahko ogledate vse fotografije s Posveta Tedna otroka®.

Prijetno raziskovanje želimo!«

Koroški glasbeniki so se na pobudo Luke Basija povezali v zgodbah upanja za Koroško.

»Ob vsem tem, kar se je zgodilo, nisem mogel kar stati križem rok. In najbolj lahko moji Koroški pomagam s tem, kar znam in kar počnem s srcem. Zato pobuda za ta koncert. Izjemno sem vesel, da je naletela na tako dober in hiter odziv tako glasbenikov kot organizatorjev. Pričakujemo polno dvorano, da bomo lahko pomagali čim več družinam in na morje odpeljali čim več otrok. Mi pa bomo z glasbo “napolnili” Prevalje, da bo odmevalo širom Koroške in vse Slovenije,« je dejal Luka Basi.

Vabljeni na dobrodelni koncert KOROŠCI #ZAKOROŠKO,

ki bo v nedeljo, 24. septembra, ob 18. uri v športni dvorani Prevalje.

Nastopili bodo: Luka Basi, Eva Boto, Hamo, Rudi Bučar, BQL, Ditka, Nastja Gabor, Lina Rahne, Milan Kamnik, Nitrox, ŽePZ Karantanija, Neža Štiftar in Anisa Marin Felle.

Program bosta povezovala Jasna Kuljaj in Jurij Berložnik.

Pri organizaciji koncerta smo se povezali Občina Prevalje, BALU – glasbeni center, Rotary club Slovenj Gradec, Rotary Distrikt 1912 in Zveza prijateljev mladine Slovenije.

»Prevalje so bile v teh poplavah zelo prizadete. Ampak Korošci se pač ne damo. In tudi tokrat je tako. Skupaj si prizadevamo, vsak na svoj način, da bo življenje na Prevaljah in drugod v naši regiji čim prej spet takšno, kot je bilo, ali pa še boljše. Radi smo tukaj doma. In ko bodo obnovljeni vsi uničeni domovi, bomo spet lahko začutili pravi utrip naše Mežiške doline. Z vašo pomočjo bomo poskrbeli, da bo vsaj kakšna družina lažje obnovila svoj dom in da bodo naši otroci doživeli počitnice ob morju, stran od skrbi,« je povedal Matic Tasič, župan Prevalj

V nedeljo, 24. septembra, bo v športni dvorani Prevalje največji dobrodelni koncert na Koroškem, katerega rdeča nit bodo zgodbe upanja. Vstop na koncert bo prost, zbirali pa se bodo prostovoljni prispevki za Prevalje. Polovica izkupička bo namenjena v poplavah prizadetim družinam, z drugo polovico pa bomo 70 otrok in mladostnikov iz regije odpeljali za jesenske počitnice na morje, kjer se bodo družili z vrstniki in sodelovali v različnih delavnicah.

Vsi smo eno srce! Če vam ne bo uspelo na koncert, lahko naša prizadevanja za regijo podprete tako, da od 17. do 24. 9. pošljete SMS s ključno besedo ENOSRCE5 ali ENOSRCE10 na 1919 in tako prispevate 5 ali 10 evrov. Vnaprej hvala!

»Veseli me, da Zveza prijateljev mladine Slovenije soustvarja koncert KOROŠCI #ZAKOROŠKO. Glasen BRAVO koroškim glasbenikom, da bodo zapeli in zaigrali za svojo regijo, ki jo je res hudo prizadelo neurje, in tako pomagali, kot najbolje znajo. Takega krasnega glasbenega dogodka bi se sicer raje udeležila ob kakšni bolj veseli priložnosti, ampak, kot vemo, je glasba tudi zdravilo, ki nas v stresnih situacijah sprosti; ko smo žalostni, nas razvedri; predvsem pa nas glasba tudi vedno povezuje. In tudi tokrat bo povezala dobre ljudi za dober namen: zbranim sredstvom bomo dodali tudi sredstva iz našega sklada Pomežik soncu® – bomo 70 otrok in mladostnikov iz regije odpeljali na jesenske počitnice v Pacug, kjer bodo ob zanimivih aktivnostih lahko brezskrbno uživali v druženju z vrstniki. Skupaj smo ENO SRCE!« poudarja Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije

»Vrednote Rotary so, da služimo tistim, ki potrebujejo pomoč. S hitro odzivnostjo, organizacijo in srčnostjo smo pokazali, da smo, ne glede na velikost nesreče, močnejši, ko delujemo skupaj. Ponosni smo lahko, da med nami vlada tolikšna solidarnost. Misli sicer že preusmerjamo v naslednje korake – več kot 80 družin je že prejelo našo pomoč, številne pa jo še potrebujejo, zato vse prijazno vabim na dobrodelni koncert KOROŠCI #ZAKOROŠKO,« pravi Andrej Božič, guverner Rotary Slovenija.

 Prisrčno vabljeni!

• Sredstva bodo v neposredno podporo tistim, ki so jih poplave najhuje prizadele, vključno z otroki in mladostniki.
• Donacijo v višini 200.000 € bomo upravljali na Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS).
• Dogovor je bil podpisan danes na Bledu ob robu Blejskega strateškega foruma.

Evropska investicijska banka bo prek Inštituta EIB donirala 200.000 €, s katerimi bo priskočila na pomoč okrog 500 družinam, ki so jih prizadele nedavne hude poplave v Sloveniji. Ujma, ki je vzela življenja, domove in možnosti preživljanja, je v Sloveniji najhujša naravna nesreča po letu 1991.

Donacijo bomo prejeli na Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), nevladni organizaciji, ki deluje na področju socialnega varstva, izobraževanja in zastopanja.

Sredstva EIB bodo uporabljena za takojšnjo kot tudi dolgoročnejšo podporo, kot so priprave na zimske mesece ter omogočanje obšolskih dejavnosti otrokom in mladostnikom. Namenjena bodo predvsem prebivalcem Gorenjske in Štajerske, ki so jih poplave in zemeljski plazovi prizadeli najhuje.

Na začetku avgusta je v Sloveniji v 24 urah padla mesečna količina dežja, kar je povzročilo uničujoče hudourniške poplave, ki so odnašale ceste in mostove ter zalile številne objekte. Življenje je izgubilo najmanj šest ljudi, tisoči pa so se bili prisiljeni evakuirati. Nastala škoda je ocenjena na nekaj milijard evrov.

Donacija skupine EIB bo dopolnila podporo Evropske komisije v višini 400 milijonov €, ki jo bo ta zagotovila iz Solidarnostnega sklada EU in mehanizma EU za civilno zaščito.

Pred podpisom dogovora je podpredsednica EIB Pavlova povedala: »Letošnje poletne poplave so skupnostim v Sloveniji prinesle ogromno gorja – posledice za družine, njihovo premoženje in možnosti preživljanja so katastrofalne. Evropska investicijska banka bo s prispevkom v višini 200.000 evrov prek Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) zagotovila takojšnjo pomoč družinam, ki jih je katastrofa najbolj prizadela, in jim pomagala preživeti prihajajočo zimo.«

K temu je še dodala: »V dneh neposredno po katastrofi je predsednik Hoyer slovenskim oblastem jasno sporočil, da bo EIB pomagala z vsemi svojimi močmi. Med Blejskim strateškim forumom izkoriščam priložnost, da ponovim njegovo sporočilo o solidarnosti s slovenskimi oblastmi ter o podpori, finančni ali svetovalni, ki je na voljo kjer koli in kadar koli bo potrebna.«

Shiva Dustdar, dekanja Inštituta EIB, je dejala: »Inštitut EIB je človekoljubna veja skupine EIB. Donacije EIB usmerjamo na področja, kjer jih je mogoče najučinkoviteje uporabiti, ter tako pomagamo moškim, ženskam in otrokom, ki so jih prizadele različne katastrofe. Pri tem je zelo pomembno, da tesno sodelujemo z lokalnimi organizacijami, ki naše donacije dobro upravljajo in pomagajo tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Zato smo zelo zadovoljni, da smo se povezali ravno z Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Tako bomo lahko pomagali nekaterim skupnostim, ki so se po nedavnih uničujočih poplavah in zemeljskih plazovih v Sloveniji znašle v največji stiski.«

Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS, je povedala:

»Zahvaljujemo se Evropski investicijski banki za podporo in pomoč v zahtevnih časih. Zveza prijateljev mladine Slovenije že več kot 70 let deluje kot zaupanja vredna organizacija ter se zavzema za boljšo in lepšo prihodnost naših otrok in mladih. Ob poplavah v Sloveniji smo nemudoma organizirali pomoč prizadetim. Pomagali smo že več kot 75 družinam, ki so se znašle v stiski. Prejeta sredstva bodo ključna za nadaljnjo pomoč družinam, zlasti otrokom in mladostnikom, ki se trudijo ponovno vzpostaviti svoje življenje in šolanje. Vaša podpora nam omogoča, da skupaj ustvarjamo boljšo prihodnost za mlade generacije in v poplavah prizadete družine. Solidarnost in podpora sta neprecenljivi, in hvaležni smo vam za velikodušnost.«

Dragi starši in drugi odrasli, ki z otroki živite in delate, na TOM telefonu mislimo na vas in vas močno podpiramo pri vseh prizadevanjih po tej naravni nesreči. Zaradi visokega nivoja stresa, ko je v prvem planu reševanje in sanacija doma, lahko v ozadje stopijo druge vsebine. Zato smo pomislili, da vam bodo v tem trenutku morda prišle prav informacije, kaj so doživljali drugi otroci in mladostniki po svetu, ki so bili prav tako udeleženi v naravni nesreči kot so poplave, požar ali potres.

• Prizadelo jih je to, da so izgubili svoje najljubše igrače, odeje, posebna oblačila ali darila, knjige itd.
• Bili so jezni. Jezo so izrazili z metanjem, brcanjem, udarjanjem, …
• Opazili so, da hitreje postanejo razburjeni, vpijejo, se pritožujejo, se oklepajo bližnjih ali trmarijo.
• Postali so bolj aktivni in nemirni, opazili so, da se počutijo negotovo ali napeto.
• Bali so se, da se bo nesreča ponovila. Nekateri so večkrat vprašali: »Se bo to spet zgodilo?«, predvsem ob ponovnem deževju. 
• Bali so se biti sami ali spati sami. Nekateri so si zaželeli prespati pri starših ali z bratom/sestro. Nekateri so imeli težke sanje.
• Nekateri so potrebovali več crkljanja. 
• Nekateri se telesno niso počutili dobro: slabost, bruhanje, glavoboli, vročina ali pomanjkanje apetita.
• Umaknili so se na samo in čas preživeli na digitalnih napravah. 
• Nekateri otroci so se počutili krive, da so v redu, medtem ko prijatelji ali drugi ljudje trpijo.
• Počutili so se zanemarjene zaradi staršev, ki so se trudili očistiti in obnoviti svoje domove in življenje družine.
• Težko so sledili običajnemu dnevnemu ritmu (vstajanje, zajtrk , obveznosti, kosilo, igra, večerja, spanje).
• Prestrašeni ali tesnobni so postali zaradi novega dežja, neviht ali negativnih medijskih poročil.
• Nekateri niso nič pokazali navzven, znotraj pa so doživljali veliko. 

Tole pa so naredili starši in drugi odrasli, ki so se skupaj z otroki in mladostnik soočili s posledicami poplav: 

• Najprej so pri sebi ocenili, ali zmorejo sami, ali potrebujejo pomoč in podporo.
• Otroke so vključili v načrt odpravljanja posledic. Povedali so jim kaj se je zgodilo, kako bodo postopali in kaj lahko prispevajo otroci in mladostniki. 
• Otrokom so zagotovili “Skupaj smo. Držimo skupaj. Poskrbeli bomo za nas in za naš dom.”
• Pomagali so jim poimenovati, kar doživljajo. Na primer »Bojiš se, da … .« ali »Se sprašuješ, kako …«, »Jezna si, ker…«, »Skrbi te za domače živali, …«, »Razmišljaš o prijateljih, ki imajo veliko škode…« To pomaga vam in otroku pojasniti čustva ter graditi razumevanje.
• Opazili so, da otrokom in mladostnikom prija, če jih objamejo, jih držijo za roke ali imajo tesen stik, saj jih to pomirja. Opazili so tudi, da tesen stik in fizično udobje pomirja tudi njih, poveča občutek varnosti in upanja. 
• Svojim otrokom so na vprašanja odgovarjali natančno in preprosto. 
• Zavedali so se, da bodo morda morali informacije in pomirjanje ponavljati večkrat, še posebej pri mlajših otrocih ali tistih, ki so že preživeli kakšno travmo (nasilje, smrt v družini, ločitev, …) 
• Poskušali so vzpostaviti običajen dnevni ritem za vse člane družine. 
• Pridobili so informacije, kakšna pomoč jim pripada. 

Srečno in pogumno naprej. 

Dragi otroci in mladostniki na TOM telefonu mislimo na vas in vas vabimo, da poveste, kako ste vi in vaša družina. 

Močno vas spodbujamo, da spregovorite o svojih čustvih ali izrazite svoje doživljanje prek igre, risanja, slikanja ali gline/ustvarjalne mase (plastelin, dasmasa, …).

Lahko si postavite vprašanje: 

• Kakšne misli imam? 
• Kakšna čustva so v meni? Kako bi jih poimenoval oz. čemu so podobna? 
• Kaj doživljam v sebi? S čim bi lahko to primerjal?  

Vabimo vas, da to nekomu poveste, ali o tem ustvarite risbo, zapis, podobo iz plastelina…

Radi bi vam sporočili, da je popolnoma normalno, če ste ob teh poplavah prestrašeni, jezni, zbegani, vas skrbi za druge, … saj gre za naravno nesrečo. Ob naravnih nesrečah strah ali tesnoba lahko trajata nekaj dni, ali pa tudi dlje časa. Najbolje se te občutke da obvladovati, če boste deležni prijaznosti in razumevanja staršev, drugih odraslih ter svojih vrstnikov. Ali če boste vi sami tisti, ki boste prijazni in razumevajoči do drugih. 

Vas zanima, kaj je še pomagalo drugim otrokom in mladostnikom po svetu, ki so bili udeleženi v poplavah, požarih ali potresih? 

1. Izražanje svojih čustev in doživljanja. Pogovor o tem, kako se počutite, lahko pomaga zmanjšati notranji stres.
2. Skupno delo: Sodelovanje v skupnih dejavnostih, kot so pomoč pri čiščenju, pospravljanju škode in obnovi, lahko pomaga občutiti pripadnost. Ko pomagate drugim v stiski, boste občutili, kako ste lahko koristni in to prispeva k temu, da boste nekaj naredili tudi za svoj občutek vrednosti.
3. Fizična dejavnost in tesen stik: Telesna aktivnost, kot so tek, hoja ali vadba, lahko pomaga pri sproščanju napetosti in zmanjševanju stresa. Tesen stik, kot so objem, držanje za roko nas pomirja in poveča občutek varnosti ter poveča upanje. 
4. Ohranjanje rutine: Kadar poskušamo ohraniti normalen ritem dneva, kot je jutranje vstajanje, dejavnost, hrana, higiena, spanje, … nam to lahko pomaga občutiti stabilnost in predvidljivost (to je občutek »vse je v redu«).
5. Iskanje podpore: Pogovarjanje z družino, prijatelji, ali svetovalci o svojih izkušnjah in občutkih lahko pomaga zmanjšati občutek osamljenosti.
6. Učenje veščin za reševanje problemov: Otroci in mladostniki se lahko naučijo, kako razmišljati in iskati rešitve za morebitne težave ali stresne situacije.

Bi lahko kaj od naštetega izbrali za sebe? Ali pa ste sami ugotovili kaj drugega, kar dobro deluje v času naravnih nesreč? Veseli bomo, če to sporočite tudi nam na TOM telefon. 

Dragi otroci in mladostniki, vedno je z vami tudi TOM telefon. Vsak dan, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12h do 20h na brezplačni in anonimni številki 116 111, če raje pišete pa na e-pošti tom@zpms.si ali spletni klepetalnici www.e-tom.si  

Pridite na TOM, Veseli vas bomo. Srečno in pogumno naprej! Tukaj si lahko preberete kaj smo iz TOM-a sporočili vašim staršem in drugim odraslim.