Radio Capris  je 1. decembra odprl vrata Hladilnika toplega srca, največje dobrodelne akcije v regiji, ki je letos še šesta zapored.

Akciji so se letos pridružili v petih društvih prijateljev mladine.

Dobrodelna akcija, s katero smo do sedaj pomagali že preko 1.000 družinam po celotni regiji (samo lani rekordnim 360 družinam in približno 1.000 otrokom), bo trajala vse do 31. decembra. Organiziramo jo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije in društvi prijateljev mladine Koper, Izola, Piran, Sežana in Ilirska Bistrica. Brez dvoma gre za najpomembnejšo dobrodelno akcijo doslej, saj so stiske družin letos še občutno večje. Kot vsa leta doslej, v Hladilnik toplega srca sprejemamo nepokvarljiva živila, ki bodo predvsem otrokom iz najbolj ogroženih družin vsaj nekoliko polepšala ta praznični čas, njihovim družinam pa olajšala življenje. Gre za: sladke dobrote (čokolade, panetoni, piškoti, namazi, marmelade …), nepokvarljive izdelke (testenine, riž, moka, olje, sladkor, paštete, čaj, kava …), izdelke za osebno nego (šamponi, geli za tuširanje, milo, zobne ščetke, pralni praški) in čistila.

Poslušalke in poslušalci lahko dobrine prinašajo v Caprisov čarobni studio, ki se letos nahaja v neposredni bližini drsališča v Kopru (pri kapitaniji), odlagajo pa jih lahko tudi v trgovinah Eurospin (Koper, Izola, Lucija, Sežana, Kozina in Ilirska Bistrica). Tudi letos je omogočeno doniranje preko sms sporočila z uporabo ključne besede OBALA5, poslane na 1919 (pri tem se donira 5 evrov). Novost pa je doniranje poljubnega zneska s pomočjo skeniranja QR kode. Slednja je na voljo na radijski spletni strani in ob vhodu v Caprisov terenski studio.

KOMU IN ZAKAJ POMAGAMO?

Pomagamo otrokom in njihovim družinam, ki živijo v hudem pomanjkanju in prihajajo iz občin Koper, Ankaran, Izola, Piran, Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača, Komen in Ilirska Bistrica. Ker smo prepričani, da si zaslužijo prav vsi preživeti mirne, tople in brezskrbne praznike, je skupna pomoč zelo dragocena še posebej letos, ko se lokalna društva prijateljev mladine pri svojem delu soočajo z vse težjimi primeri. Zbrane dobrine bodo v obliki prekrasnih prazničnih paketov k družinam prihajale skozi ves mesec. Denarna sredstva bodo pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije namenili socialno najbolj ogroženim družinam iz Obalno-kraške regije in jim neposredno plačali nujne stroške (plačilo računov za vodo, električno energijo, ogrevanje, nakup oblačil za otroke, hrane …). Radio Capris in ZPMS bosta ob koncu akcije, kot vsako leto doslej, objavila višino zbranih sredstev in prazničnih dobrot ter ostalih potrebščin.

Dobrodelno akcijo z donatorskimi sredstvi že vrsto let podpirajo nekatera srčna podjetja iz Obalno-kraške regije in upamo, da bo tako tudi letos. “Tudi letos računamo na pomoč dobrih ljudi in upamo, da se bomo v tem posebnem času spet povezali v eno. Lani smo bili neizmerno veseli in ponosni na občanke, občane, podjetja in različne organizacije, ki so se organizirali v samostojnih akcijah in zbrano neumorno prinašali k nam. Dobesedno odprtih ust pa smo ostali, ko so nas, kljub težkim razmeram, obiskali zaposleni iz covid oddelka Splošne bolnišnice Izola in prispevali zbrane dobrine za otroke iz družin v stiski,” priznava naš odgovorni urednik Mitja Čehovin.

DOBRODELNO IN VESELO – SKUPAJ!

Radio Capris bo od srede 1. decembra svoj program vsak dan oddajal iz dogodka Fantazima v Kopru. Tudi letos poslušalce čaka pestro in zanimivo dogajanje. Gostili bomo številne pomembne akterje v lokalnem okolju – različne glasbenike, športnike, društva in mnoge druge. Pripravili bomo tudi nekaj “mini koncertov”, ki si jih bo v neposrednem prenosu mogoče ogledati tudi na spletnih kanalih Radia Capris.

Februarja letos smo pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) začeli s pilotnim projektom Otroško novinarsko središče (ONS), katerega namen je povezati otroke in novinarje pri iskanju odgovorov in informacij na različne družbene tematike. »Pravica otrok do participacije je v Sloveniji uresničevana pretežno v okviru lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij. Zato smo se odločili, da skupaj s sodelujočimi novinarji odpremo medijski prostor za otroke in tako mnenje otrok postavimo v središče družbenega poročanja, na televizijske oddaje, spletne časopise, radijske valove,« je pojasnila Sara Geiger Smole, vodja projekta Otroško novinarsko središče.

K sodelovanju v pilotnem projektu se je odzvalo več novinarjev oz. medijev (Kulturna redakcija RTVSLO, RTV Slovenija: oddaja Infodrom, Radio Koper, Spletni časopis za otroke ČASORIS, Časnik Večer), ki so nato opravili usposabljanje s področja otrokovih pravic, smernic za poročanje o otrocih ter načinih sodelovanja z otroki pri pripravi prispevka ter za to prejeli certifikat ONS.

O pilotnem projektu smo s simpatičnim letakom obvestili vse osnovne šole ter učenke in učence 3. triade povabili, da preko spletnega obrazca https://www.zpms.si/otrosko-novinarsko-sredisce/ izrazijo željo za sodelovanje, nato pa smo jih povezali z izbranim medijem oz. novinarjem, s katerim skupaj raziskujejo vprašanja povezana s prvo razpisano temo, predsedovanje Slovenije Svetu EU. Končni izdelki bodo novinarski prispevki.

V Otroško novinarsko središče se je vključilo več otrok iz vse Slovenije, ki so z vprašanji naslavljali predvsem politike, najbolj pa jih je zanimalo kako potekajo priprave na predsedovanje, kako obremenjujoče je nositi odgovornost za odločanje v času predsedovanja, kaj konkretnega je bilo sprejetega in realiziranega v času predsedovanja ter zakaj se več sredstev ne nameni reševanju problematike globalnega segrevanja, kopičenja odpadkov.

Pilotni projekt Otroško novinarsko središče se z novembrom končuje, naše Otroško novinarsko središče pa bo delalo še naprej. Januarja bomo izbrali novo aktualno temo in pozvali še druge medije oz. novinarje, naj se nam pridružijo. »Predvsem pa vabimo vas, otroci, k zastavljanju vprašanj. Otroško novinarsko središče daje edinstveno priložnost, da ste otroci prepoznani kot enakopravni sogovorniki v naši družbi, za kar si ZPMS prizadeva tudi s pripravo Bele knjige o uresničevanju pravice otrok do participacije,« je poudarila Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS.

Ker sta “spoštovanje mnenj otrok” in “svoboda izražanja” dve izmed otrokovih pravic po Konvenciji ZN o otrokovih pravicah, smo v sklopu pilotnega projekta izdelali še zanimiv didaktični pripomoček – igralne karte, s pomočjo katerih bodo otroci ugotavljali, katere otrokove pravice so zapisane v Konvenciji in katere so morda izmišljene.

Projekt izvajata ZPMS in Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov – Središče ZIPOM.

Povezava do spletnega obrazca za otroke: https://www.zpms.si/otrosko-novinarsko-sredisce/

Nacionalni forum humanitarnih organizacij (NFHOS), Slovenska filantropija, Zveza Prijateljev mladine Slovenije, Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas smo danes poslali poziv vladi, poslankam in poslancem DZ ter Državnemu svetu poziv ponovnega razmisleka ter preučitve možnosti umestitve dodatnih ranljivih skupin kot prejemnike solidarnostnega dodatka.

Veseli nas, da je v novem predlogu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID 19 določen tudi solidarnostni dodatek.

Humanitarne organizacije združene v Nacionalnem forumu humanitarnih organizacij, ki združuje 104 humanitarnih organizacij (NFHOS) in organizacije, ki izvajamo socialno-varstvene programe, in smo v vsakodnevnem stiku z različnimi skupinami najranljivejših prebivalcev RS, vas pozivamo k ponovnemu premisleku o določitvi solidarnostnega dodatka za posebej ranljive skupine.

Strinjamo se, da v to skupino spadajo invalidi, ljudje, ki so izgubili službo, upokojenci ter starejši kmetje, za katere ste predvideli solidarnostni dodatek. Menimo, da bi za zmanjšanje ter nadaljnjo preprečevanje revščine v Sloveniji morali povečati obseg upravičencev solidarnostnega dodatka.

Velike stiske opažamo pri ljudeh vseh starosti. Ena izmed skupin so posamezniki, ki iz socialnih ali drugih državnih transferjev prejmejo manj kot 510 EUR. Vaš predlog se osredotoča na starejše, a izpušča starejše od 65 let, ki prejemajo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek ter je tako njihov znesek tudi manjši od 612 EUR mesečno. Trenutni ukrepi so prinesli obvezen nakup IT opreme za šolajoče otroke, dijake, študente, nakup posebnih zaščitnih mask, predhodno plačilo hitrih testov, dražijo se redni življenjski stroški, ki pa se močno povišujejo predvsem pri ljudeh, ki niso lastniki svojih ali socialnih stanovanj, temveč so najemniki na trgu nepremičnin.

Glede na vse zgoraj napisano predlagamo naslednjo spremembo predloga zakona:

»Prebivalcem Republike Slovenije, katerih edini prejemek predstavljajo socialni transferji ter transferji iz pokojninske ter invalidske blagajne, se izplača dodatek:

• • v višini 300 eurov, ki prejemajo zgoraj omenjena sredstva do višine 500 EUR,
  • v višini 200 EUR, ki prejemajo omenjena sredstva do višine 600 EUR ter
  • v višini 100 EUR, ki prejemajo omenjena sredstva v višini do 700 EUR.

Ravno tako se izplača solidarnostni dodatek prejemnikom otroškega dodatka v prvih petih dohodkovnih razredih, in sicer v višini 100 EUR na otroka.«

Veseli bomo vašega ponovnega razmisleka ter preučitve možnosti umestitve dodatnih ranljivih skupin kot prejemnike solidarnostnega dodatka, le tako bo zakon resnično dosegel svoj namen.

Na TOM telefonu smo že ob prvem valu epidemije zaznali, da ukrepi za preprečevanje širjenja virusa in vse kar je z njimi povezano, močno negativno vplivajo na otroke in mladostnike. Zaznali smo upadanje telefonskih klicev, porast klepetov in e-pošte, predvsem pa porast tematik, kot so:
– psihične težave (strah, depresivnost, samomorilne misli)
– odnosi v družini

Zaradi zaskrbljujočih podatkov smo na TOM telefonu 2. 9. 2021 organizirali posvet z naslovom “Za boljše duševno zdravje otrok in mladostnikom – vzpostavitev sodelovanja med TOM telefonom® in strokovnimi službami za duševno zdravje” na katerega smo povabili predstavnike služb za duševno zdravje otrok in mladostnikov (Psihiatrična klinika Ljubljana, NIJZ, Pediatrična klinika Ljubljana, CDZOM).
Glavni namen je bila vzpostavitev medsebojnega sodelovanja, ki bo v pomoč tistim otrokom in mladostnikom, ki se na TOM telefon obračajo zaradi resnejših duševnih stisk.

Oblikovali smo protokol sodelovanja pri napotovanju in vzpostavili možnost konzultacij v težjih primerih, ki presegajo ovire splošnega svetovalnega telefona TOM telefon ter širše osvetlili stanje duševnega zdravja otrok v Sloveniji. Skupna ugotovitev vseh sodelujočih je bila, da se nahajamo v času, ko smo zmožni medsektorsko sodelovati na način, ki bo v največjo korist otrokom, mladostnikom in njihovim staršem. Razprava je potekala okoli dveh glavnih vprašanj, ki sta odprli nekatere sistemske pomanjkljivosti in s tem možnost za napredek. Izpostavili smo tudi nekatere statistične podatke za epidemični leti 2020 in 2021, ki so vezani na obravnavo otrok in mladostnikov.

Razprava je potekala okoli dveh vprašanj:

1. Kako lahko otrokom olajšamo prehod med TOM-om in službami za duševno zdravje otrok in mladostnikov? To so otroci, ki po navadi nimajo nikogar, so najšibkejši in izpadejo iz sistema, TOM pa jih ulovi. Kako pomagati otrokom za katere je samostojno iskanje pomoči prezahteven korak?

2. Na kakšen način bi bilo mogoče vzpostaviti protokol medsebojnega sodelovanja, ki bi strokovni službi TOM-a omogočil konzultacije s strokovnjakom pedopsihiatrične ali kliničnopsihološke stroke. Zaradi več dejavnikov, se otroci na nas obračajo v stanjih, kjer bi potrebovali strokovno obravnavo. To so zahtevne situacije tudi za naše svetovalce, ki so prostovoljci, saj bi ti uporabniki potrebovali pomoč strokovnjakov. Ta novo nastala situacija je prinesla nove obveznosti strokovne službe: dodatne intervizije, supervizije, večerno dežuranja na telefonu kot dodatna pomoč svetovalcem.

Razprava je odprla tudi nekatere sistemske pomanjkljivosti ter napredke, ki bodo služili kot izhodišča za iskanje rešitev za otroke, mladostnike in njihove starše:

– Pomanjkanje kadrov glede na število obravnav.
– Dogovarjanje o ukrepih potrebno prenesti na nivo odločevalcev.
– Pomemben premik v zadnjih dveh letih v smeri zagotavljanja kakovostne in takojšnje obravnave otrok in mladostnikov, je nastajajoča mreža Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ter vzpostavitev službe za urgentno obravnavo otrok in mladostnikov.
– Kot odgovor na dolge čakalne dobe je bil razmislek o programu t.i. vstopne službe za kakovostno informiranje in usmerjanje klicatelja glede na težavo.
– Obstoječi sistem pomoči otrokom in mladostnikom je veliko bolj kakovosten, kot pred petimi leti, vendar nezadosten in nepregleden glede na povečevanje potreb.

Na posvetu smo izpostavili nekaj statističnih podatkov, ki so vezani na obravnavo otrok in mladostnikov:

Tom Telefon

Podatki TOM telefona v l. 2021 kažejo na nadaljevanje trenda iz l.2020, ko so sicer tradicionalno prisotne tematike kot so telesni razvoj, vrstniki, ljubezen in spolnost, šola stopile v ozadje, v ospredje pa so prišle težave povezane z odnosi v družini in psihičnimi težavami. Tako kot l. 2020 smo tudi l.2021 največjo rast zabeležili med tematikami, ki nakazujejo na resne stiske: samomor, psihične težave in zlorabe. Število kontaktov zaradi psihičnih težav je poraslo v absolutnem in relativnem pogledu. V preteklih petih letih (2016-2020) je bilo v povprečju v prvem polletju 8,5% kontaktov povezanih s psihičnimi težavami. V prvem polletju letošnjega leta je takšnih 16,6%. Trend največje rasti predstavlja samomorilno vedenje mladih. Njihov porast je kar 3,7 kraten. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je vsak petnajsti kontakt na TOM-u zabeležil samomorilne težnje. V petletnem povprečju (2016-2020) pa je vsak petdeseti kontakt TOM zabeležil samomorilne težnje.

Marija Anderluh, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije

Podatki Pediatrične klinike Ljubljana, Služba za otroško psihiatrijo, ki deluje na Pediatrični kliniki v Ljubljani, se že zadnje desetletje srečuje z naraščanjem števila otrok, ki potrebujejo strokovno pomoč zaradi duševnih težav. Čakalne dobe, ki so se vzpostavile pri vseh izvajalcih na primarni in sekundarni ravni, stopnjujejo pritisk, ko se težave stopnjujejo, na obravnave na terciarni ravni. Epidemija COVIDa-19 in ukrepi za njeno obvladovanje so dodatno razkrile nedostopnost do pomoči v lokalnem okolju. V Službi za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki se v zadnjem letu in pol soočajo z velikim porastom otrok z anoreksijo, nervozo, depresivnimi motnjami, otrok s samopoškodovalnim vedenjem in samomorilnimi poskusi. V prvi polovici letošnjega leta je realizacija ambulantnega dela presegla 200% realizacije v primerljivih obdobjih preteklih let.

Izr. prof. dr. Maja Radobuljac Drobnič

Podatki Psihiatrične klinike Ljubljana, Službe za otroško in mladostniško psihiatrijo Centra za mentalno zdravje, kažejo upad urgentnih pregledov in hospitalizacij med kratkimi zaprtji l.2020 in izrazit porast urgentnih pregledov (22-129 % več kot 2019) in urgentnih hospitalizacij (23-121 % več kot 2019) po ponovnem odprtju šol l. 2021.

Katja Kobilšek Guna, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije in Ana Tkavc Zajkeskovič, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije

Podatki Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov kažejo, da najpogosteje obravnavajo otroke in mladostnike zaradi samopoškodovanja, samomorilnega vedenja, motenj hranjenja-anoreksija, anksioznih motnje in škodljive rabe (zasvojenost) elektronskih naprav. L. 2020 med prvim valom epidemije so se soočali z delnim zaprtjem služb. Med drugim in tretjim valom se službe niso zapirale, dodatno so uvedli tele-storitve. Jeseni 2020 podatki kažejo na občutno povečan pritisk na ambulantne in hospitalne službe. Posebej v tretjem valu ob vračanju v šole po dolgem zaprtju. V l. 2021 je tekom počitnic malo bolje, konec avgusta pa zopet opažajo povečanje iskanja pomoči (število napotitev).

Za več informacij lahko kontaktirate Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo nacionalne mreže TOM telefon.

Posveta so se udeležili:
 
Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS, 
Tjaša Bertoncelj, TOM telefon, ZPMS
Sandra Murk, TOM telefon, ZPMS,
Maša Blaznik, TOM telefon, ZPMS,
Jožica Maučec Zakotnik NIJZ, Program MIRA,
Matej Vinko, NIJZ, 
Anna Bujko, NIJZ Lea Korošec, CDZOM Ormož, 
Katja Kobilšek Guna, CDZOM Trbovlje
Ana Tkavc Zajkeskovič, CDZOM Brezovica
Marija Anderluh, Pediatrična klinika Ljubljana
Maja Drobnič Radobuljac, Psihiatrična klinika Ljubljana
Nadja Hriberšek, Psihiatrična klinika Ljubljana 
Karin Sernec, Psihiatrična klinika Ljubljana