December je čas prazničnih nakupov, ko otroke obdarijo in presenetijo kar trije praznični možje. V Baby Centru že 27 let skrbno izbiramo kakovostne, zabavne in didaktične  igrače ter oblačila in obutev, ki v mrzlih zimskih dneh zapolnijo marsikateri darilni zavoj. Da bi presenečenje pod smrekico pričakalo čim več otrok, smo v sredo, 19. 12. 2018, Zvezi prijateljev mladine Slovenije predali poseben dobrodelen paket, ki bo z našo pomočjo razveselil tudi malčke družin, ki so se znašle v stiski.

Ob zaključku leta smo se v Baby Centru z donacijo igrač in tople obutve kot znak zaupanja vsem strankam zahvalili tudi z dobrodelno donacijo Zvezi prijateljev mladine Slovenije in paket predali v največji otroški trgovini Baby Center v ljubljanskem BTC-ju.

»Ni lepšega kot pričarati nasmeh na obrazih najmlajših in njihovih staršev. V Baby Centru že vrsto let pomagamo staršem stopati po poti polni presenečenj, nepričakovane sreče, truda in veselja in jim nudimo tisto dodatno roko, za vse njihove začetke. Konec leta je čas za praznovanje dosežkov preteklega leta in hkrati tudi čas za nove začetke. S kar 34 trgovinami po vsej Sloveniji želimo staršem stati ob strani, jih spodbujati in voditi skozi odraščanje najmlajših. Hkrati pa se jim zahvaliti za zaupanje v ponudbo izdelkov, ki jih skrbno izbiramo z mislijo na zdrav razvoj njihovih malčkov,« je povedala področna vodja marketinga Maruša Maček.

»Najlepše se zahvaljujemo Baby centru in vsem, ki ste omogočili to donacijo. Z vašo pomočjo bomo mladim staršem vsaj malo olajšali in polepšali praznični december, ki za socialno šibkejše družine pogosto predstavlja le še dodatne stiske,« je dodala generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Breda Krašna.

Nekaterih stvari ne povemo naglas. Vedno računamo, da imamo še dovolj časa, da jih lahko povemo jutri. Ali pojutrišnjem. To pa žal ni vedno mogoče. Zato je NLB Vita pripravila in izpeljala čudovit projekt – Zate živim, zato ti to delim, skozi katerega so spodbujali, da svojim bližnjim povemo, kar si ne povemo dovolj pogosto.

Prvih 200 poslanih sporočil so na NLB Viti nagradili z 10€ in jih donirali Zvezi prijateljev mladine Slovenije.

Donacijo v vrednosti 2000€ sta podelila mag. Tine Pust, CFA, član uprave NLB Vite in Daniela Petrova Golob, vodja trženja NLB Vita

»Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije se žal zelo pogosto soočamo z zgodbami, ki jim je težko verjeti. Zato je vsaka pomoč otroku, ki je doživel travmatično izkušnjo, izredno dragocena in pomembna. S projektom »Zate živim, zato ti to delim« je življenjska zavarovalnica NLB Vita otrokom izkazala pozornost in jim vsaj za trenutek povrnili občutek, da niso sami. Ravno ta občutek, da čas teče dalje in da so okrog njih dobri ljudje, ki jim želijo pomagati, je nepogrešljiv in zelo pomemben! Vsak kamenček v mozaiku pomoči šteje! Zato se zahvaljujemo NLB Viti, življenjski zavarovalnici, da misli na vse te otroke,« je povedala Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS.

Donacijo v vrednosti 2000€ sta podelila mag. Tine Pust, CFA, član uprave NLB Vite in Daniela Petrova Golob, vodja trženja NLB Vita

Foto: Iztok Lazar

Večerjo so z odlično kapljico podprli tudi vinarji iz vinske kleti Santomas in Vinske hiše Bjana, za glasbeno popestritev pa sta poskrbela Alenka in Marino Kranjac iz zasedbe Vruja.

Dobrodelni večer, ki so ga sicer za nekaj trenutkov polepšale tudi snežinke, je obiskala tudi generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenija Breda Krašna. »Današnji večer je res enkraten. Moram priznati, da smo zelo veseli, tega kako se ljudje odzivajo na dobrodelnost. Izkupiček večerje bo namenjen v sklad družin, iz katerega črpamo sredstva za pomoč družinam, ki potrebujejo raznovrstno podporo. Od nakupa določenega pohištva, do nekaterih popravil v stanovanju, plačil stanarine oziroma tistega, za kar se s posamezno družino dogovorimo,« je navdušenje nad izkazano pomočjo opisala Krašna.

Pomemben pečat večeru je dodal tudi posebni donator, igralni salon Casino Rivera. Ček z donacijo je na večerji predal Peter Šolar: »Na Radiu Capris smo zasledili akcijo Hladilnik toplega srca in se zato odločili, da akciji namenimo donacijo v višini 3.000 evrov. Zdi se nam lepa gesta v tem prazničnem obdobju.«

Največjo dobrodelno akcijo na Obali je podprlo mnogo ljudi dobrega srca, uglednih lokalnih podjetnikov, pa tudi novi župan Občine Piran, Genio Zadkovič.

Dobrodelna akcija Hladilnik toplega srca sicer traja do 31. decembra. V hladilnik, ki se nahaja v mobilnem studiu Radia Capris pri kapitaniji v Kopru, lahko poslušalci odlagajo vse, s čimer bi otrokom in mladostnikom omogočili čim lepše praznične dni: prehrambene izdelke z daljšim rokom trajanja, razne priboljške, izdelke za osebno nego in higieno ter manjša praznična darila, kot so igrače za otroke, tople nogavice, mehke odeje, skodelice za čaj in podobno. Zbrane izdelke Radio Capris dnevno predaja članom Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki pakete pomoči potrebnim na Obali sproti dostavljajo skozi ves praznični mesec.

Ves mesec pa je letos na voljo tudi sms doniranje na številko 1919 – s poslano ključno besedo OBALA poslušalci donirajo 1 evro, s poslano besedo OBALA5 pa donirajo 5 evrov za družine v stiski. Ob koncu akcije bo Radio Capris javno objavil višino zbranih sredstev in količino zbranih prazničnih dobrot ter ostalih potrebščin za otroke z Obale, ki živijo v hudem pomanjkanju.

Zahvaljujemo se za objavo in pomoč pri promociji letošnje dobrodelne akcije!

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je priredil sprejem za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS). Pred sprejemom je predsednik republike s predstavniki upravnega odbora NFHOS spregovoril o ključnih problemih in neizkoriščenih priložnostih delovanja humanitarnih organizacij.

Po podatkih Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij se je število humanitarnih organizacij, ki jih fundacija financira v dobrem zadnjem desetletju podvojilo, v letu 2018 pa je bilo v socialne programe in storitve vključenih preko 700.000 uporabnikov storitev (uporabniki lahko koristijo več storitev hkrati). V letu 2017 je 1500 prostovoljskih organizacij, s skoraj 300.000 prostovoljci opravilo 9,5 milijonov prostovoljskih ur, od tega v socialni dejavnosti dve tretjini.

Predstavniki NFHOS so na pogovoru izpostavili aktualen problem zagotavljanja prostorskih možnosti za delovanje humanitarnih organizacij,   kar ima negativen vpliv na koristnike storitev  humanitarnih organizacij. Ob tem so sodelujoči  kot eno od možnih rešitev omenili možnost subvencioniranja najemnin.

Predsednik in sogovorniki so spregovorili tudi o izvajanju socialnih programov ter o sodelovanju med različnimi deležniki na področju delovanja humanitarnih organizacij, pa o težavah pri napredovanju strokovnih delavcev in omejitvah pri opravljanju javnih del.

Predsednik republike se je strinjal z mnenjem sodelujočih, da je za uspešnejše delo vseh potrebno več koordinacije, tako med prostovoljskimi nevladnimi humanitarnimi kot tudi državnimi institucijami. Dodal je, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bi omenjene probleme skušali rešiti v korist  zmanjševanja stisk  ljudi. Zato se bo glede ključnih ukrepov  posvetoval tudi s s pristojnimi ministrstvi.

Pogovora pri predsedniku so se udeležili Nataša Sorko, predsednica NFHOS iz društva Žarek upanja; Ljuba Capuder, Beli obroč; Milan Čuček, podpredsednik NFHOS, Združenje bolnikov s cerebovaskularno boleznijo Slovenije; Amalija Klopčič, članica NFHOS, Društvo Altra; Breda Krašna, članica NFHOS, ZPMS; Simona Stegne, članica NFHOS, Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, Ljubljana; Srečko Brumen, član NFHOS, Društvo Novi Paradoks in Nataša Jan, članica NFHOS, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru ob sprejemu izrazil hvaležnost vsem strokovnim delavcem in predvsem številnim prostovoljcem, ki nesebično pomagajo ljudem. Ocenil je, da je prostovoljska pomoč nenadomestljiva. “Danes smo tu zato, da opazimo delo prostovoljcev in humanitarnih organizacij,” je poudaril predsednik Pahor in dodal, da javnost občuduje njihovo humanitarno delo, v okviru katerega so v iztekajočem se letu opravili devet milijonov in pol prostovoljskih ur. “To je impozanten podatek,” je dejal predsednik republike in dodal, da statistični podatki obenem kažejo tudi na to, kako zelo je prostovoljska pomoč pomembna. “Slovenci iz izkušenj vemo, da o narodovi usodi odloča socialna povezanost. Krepitev socialne povezanosti je zato v najbolj elementarnem državniškem interesu,” je v sklepnem delu nagovora poudaril predsednik republike in se zbranim predstavnikom in predstavnicam humanitarnih organizacij priporočil za nadaljevanje dobrega sodelovanja. “Vsem ljudem dobrega srca se še enkrat zahvaljujem,” je nagovor zaključil predsednik Pahor.

Foto: Nebojša Tejić/STA

Zveza prijateljev mladine Slovenije pod svojim okriljem združuje otroke in mladostnike ter njihove družine, z namenom podpore in zagotavljanja lepšega življenja. S svojim delom in družbeno odgovornostjo organizacija že 65 let dviguje kvaliteto življenja otrok, mladine in njihovih družin. V sklopu številnih projektov „Prosti čas in letovanja“ organizirajo različne aktivnosti in dogodke za otroke iz socialno šibkejših okolij, otroke z zdravstvenimi težavami in posebnimi potrebami.

Podjetji Henkel in Mercator sta se na podlagi uspešno zaključene lanskoletne akcije,  ponovno odločili podpreti program organizacije in najaviti dobrodelni projekt, v katerem kupci v času praznikov nesebično pomagajo družinam v stiski. S pomočjo prodaje Henklovih proizvodov bodo otroci uživali v nepozabnih zimskih radostih kot je sankanje, kepanje in izdelovanje snežakov ter ostalih zimskih aktivnosti, ustvarjali nepozabne spomine.

“Otroški spomini morajo biti čim lepši. Dobrodelna akcija Snežne kepe sreče bo otrokom in mladostnikom omogočila, da bodo vsaj za nekaj časa lahko odmislili vsakodnevne težave, kakovostno preživeli prosti čas na svežem zraku in ustvarili nepozabne spomine. Hvala podjetjema Henkel in Mercator, da bosta otrokom in mladostnikom omogočila brezplačno zimovanje, s tem pa jim tudi dala občutek, da ljudem zanje ni vseeno. Zelo smo veseli vsake akcije, ko so ljudje in podjetja pripravljeni stopiti skupaj za otroke in jim polepšati otroštvo. Podjetjema Henkel in Mercator se zahvaljujemo za pobudo in se veselimo tovrstnih skupnih zgodb tudi v prihodnje,” Breda Krašna, Generalna sekretarka ZPMS

“Prvo leto skupnega sodelovanja je pokazalo izjemne rezultate in zelo smo veseli, da se ta čudovita zgodba nadaljuje tudi letos, saj ni lepšega kot videti nasmehe na otroških obrazih. Hvala vsem, ki na kakršenkoli način sodelujete v akciji, ki bo otrokom omogočila nepozabne zimske radosti, “ dodaja Uroš Vodopivec, key account manager Henkel Slovenija.

“Mercator je pomemben donator humanitarnim projektom v slovenskem prostoru, naše odlično sodelovanje s podjetjem Henkel Slovenija pa je že tradicionalno. Tokrat spet skupaj izvajamo akcijo Snežne kepe sreče in verjamemo, da bodo akcijo za svojo sprejeli tudi naši potrošniki. Skupaj bomo z zbranimi sredstvi prispevali Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki opravlja izjemno in plemenito poslanstvo. Skupaj bomo tako pomagali številnim otrokom in družinam, da lepše preživijo praznike, in se veselijo zimskih počitnic. Zato se že vnaprej zahvaljujem vsem, ki nas bodo v tej akciji podprli,“ je povedal Iztok Verdnik, pomočnik predsednika Mercatorjeve uprave za področje korporativnega komuniciranja.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v petek, 7. 12. 2018, na sprejemu v počastitev dneva človekovih pravic, ki ga obeležujemo 10. decembra, sprejela najvišje predstavnike vseh vej oblasti, diplomatskega zbora, civilne družbe, nacionalnih in verskih skupnosti.

Njen celoten nagovor lahko preberete tukaj ali ga poslušate na tej povezavi.

Varuhinji je ob tej priložnosti predsednik države Borut Pahor izročil slovensko zastavo v znak hvaležnosti države in ljudi za njeno delo v preteklih šestih letih. Pojasnil je, da takšno protokolarno darilo podeljuje posameznikom in institucijam, ki povezujejo ljudi in delajo našo družbo boljšo.

Varuhinja je v svojem nagovoru med drugim opozorila na težave posameznikov na številnih področjih in nekajkrat poudarila na etiko javne besede. Kljub izboljšavam je mogoče še več storiti za kakovost dela sodne veje oblasti. Prav tako meni, da kljub dopolnjeni zakonodaji še vedno ni pravega reda na področju izplačevanja plač in prispevkov ter zlasti pri zavesti delodajalcev o vrednosti človekovega dela in pravičnosti plačila zanj.

“Nezadovoljni in večkrat ogoljufani delavci bijejo svoj donkihotovski boj, inšpektorji in druge nadzorne institucije pa na številnih področjih zaostajajo za pričakovanji, tudi zaradi kadrovske podhranjenosti,” je dejala. Dodala je, da je morala nekaterih delodajalcev, ki jim že lahko rečemo izkoriščevalci, poniknila v brozgi zmešnjav, blodnjaku pravnih norm. In ko je treba stvari poenostaviti in ustrezneje urediti, večkrat ni ustreznega medsebojnega sodelovanja organov, je opozorila.

Zahvalila se je prejšnji vladi in državnemu zboru, ki so uvideli, da je čas, da Slovenija po 20 letih prizadevanj vseh varuhov končno dobi tudi pravne podlage za Nacionalno institucijo za človekove pravice. Zahvalila se je tudi vsem, ki so prispevali, da se je okrepilo zavedanje o pomenu in spoštovanju človekovih pravic, da so bile mnoge krivice odpravljene, ter da je bilo slabo upravljanje nadomeščeno z boljšim in učinkovitejšim.

“Vse še ni tako, kot bi moralo biti, zato delamo naprej,” je opozorila in pozvala k nadaljnjemu sodelovanju. Ob tem je dodala, da pričakovanja in upanja ljudi ne dopuščajo ležernosti, neuglašenosti institucij in včasih mlahavega in neodgovornega odnosa. “Vsi smo tu v službi ljudi in njihovih pričakovanj in potreb. Temeljno pričakovanje pa je, da bodo obravnavani spoštljivo, enakopravno, pravično, pošteno in kar se da hitro, brez nepotrebnega odlašanja,” je poudarila.

Fotografija (od leve proti desni): Liana Kalčina, Breda Krašna, Vlasta Nussdorfer, Darja Groznik, Pavla Peterle Udovič. 

Foto: Stane Jerko

Po lanskem izjemnem odzivu je Razvedrilni program Televizije Slovenija v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenija, ki ima že več kot 60 let izkušenj v humanitarnem delovanju in je bila v raziskavi Trusted Brand prepoznana kot najbolj zaupanja vredna humanitarna organizacija v Sloveniji, že drugo leto zapored izpeljal projekt Dobrodelni vikend.

Med 7. in 9. decembrom 2018 so v oddajah Vem!, Slovenski pozdrav, Vse je mogoče in Vikend paket s pomočjo gledalcev, tekmovalcev in partnerja projekta, podjetja Lidl Slovenija, za osem družin v stiski zbrali kar 43.181 evrov. Gledalke in gledalci Televizije Slovenija so prek oddanih klicev in SMS-ov v dobrodelnem vikendu zbrali kar 39 181 evrov. Skupnemu znesku je v oddaji Vikend paket partner dobrodelnega projekta Lidl Slovenija dodal donacijo v višini 4.000 evrov, ki jo je Darji Groznik, predsednici Zveze prijateljev mladine Slovenije, predal Valentin Bufolin, vodja marketinga v Lidlu Slovenija.

»Za oddaje Televizije Slovenija smo izbrali osem resničnih zgodb družin, ki so se zaradi spleta življenjskih naključij znašle na robu ali pod robom revščine. Ne samo da životarijo, ampak te družine se prav gotovo ne morejo veseliti tega veselega decembra, ko moramo biti vsi dobre volje, pa vsi nakupovati in vsi obdarovati drug drugega. Zelo pomembno je, da usmerimo pozornost tistim, ki potrebujejo pomoč, in ki si tudi zaslužijo veselje, predvsem otroci – mislim, da jih ne smemo prikrajšati za te decembrske radosti. Zato hvala lepa Razvedrilnemu programu Televizije Slovenija, da smo tudi tokrat ponovno skupaj izpeljali akcijo Dobrodelni vikend v prazničnem mesecu in hvala vsem posameznikom, prav vsak vaš prispevek je dobrodošel,« se je v nedeljskem Vikend paketu zahvalila Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije.

Iskrena hvala vsem, ki ste družinam in predvsem otrokom, ki so bolni ali živijo v pomanjkanju omogočili lepše prihajajoče praznike.

V Državnem svetu RS je v petek, 7.decembra 2018, potekala podelitev plaket Državnega sveta RS najzaslužnejšim društvenim delavcem in delavkam – prostovoljcem in prostovoljkam z različnih področij delovanja.

Zbrane je nagovoril podpredsednik Državnega sveta, Matjaž Švagan. Med prejemniki plaket sta bila tudi ga. IVA DEVETAK in g. NACE BREITENBERGER.

Iva Devetak je aktivna prostovoljka na področju socialnih programov in na področjih dela z otroki že vse od svoje mladosti. Od leta 2009 je upokojena. Danes je predsednica Medobčinskega društva prijateljev mladine za Goriško. Od leta 1982 je kot zaposlena v ZPM Nova Gorica tudi ves svoj prosti čas namenjala razvoju in napredku organizacije v lokalnem okolju in na nacionalni ravni. V Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je prevzemala številne odgovorne funkcije. V dveh mandatih tudi podpredsednica ZPMS.Iva Devetak je še vedno aktivna prostovoljka pri razvoju in napredku nevladnega sektorja v Sloveniji. Njeno delo je prepoznavno v krogih drugih nevladnih organizacij tako na lokalnem kot na državnem nivoju.Je članica in tudi pobudnica strokovnega telesa pri Mestni občini Nova Gorica za področje socialnega varstva. Aktivno je sodelovala pri razvoju CNVOS-a in njegovih prizadevanjih za uveljavitev NVO v državi. Bila je tudi med ustanovitelji UNICEF Slovenija in več mandatov članica IO. Še vedno je predsednica Sveta NVO v severnoprimorski regiji, ki uspešno vpliva na prepoznavanje potreb tega sektorja znotraj lokalnih skupnosti. Je idejni vodja zasnove in razvoja projekta Družinski center Trojka, kjer poleg humanitarne pomoči družinah nudijo tudi brezplačne vsebine za njihovo opolnomočenje. Je med pobudniki in ustanovitelji info pisarne za ranljive skupine v regiji.

Nace Breitenberger, rojen v Idršku, se je po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Ledinah in Žireh, na učiteljišču v Kopru izšolal za učitelja. Že z izbiro poklica, je svojo življenjsko pot usmeril v delo z otroki. V Zvezo prijateljev mladine se je vključil že na učiteljišču in od tedaj dalje je ves njegov prosti čas namenjen mladim v želji, da bi bila njihova otroška leta lepša in bogatejša. Od leta 1967 je sodeloval pri načrtovanju počitniških dejavnosti v ZPM Idrija. Bil je pobudnik enote organizacije in financiranja poletne šole v naravi za vse četrtošolce v občini, ki je zgledno organizirana delovala 23 let in je danes v obveznem programu osnovnega izobraževanja. Kolonije so prav po njegovi zaslugi tako organiziranem da je poskrbljeno za varnost, bogato kulturno in rekreativno dejavnost vse večjega števila otrok. Posebno skrb je namenjal socialno in zdravstveno ogroženim otrokom. V letu 1993 se je priključil TOM telefonu®, ki deluje v okviru ZPMS, in je do danes aktiven svetovalec otrokom in mladostnikom. Za svoje prostovoljno delo je prejel najvišja priznanja. Leta 1979 ga je ZPMS odlikovala z zlatim znakom, leta 1993, ob štiridesetletnici delovanja, pa še s posebnim priznanjem. Leta 1998 je prejel Nagrado Jožefa Mraka občine Idrija, revija Naša žena pa ga je leta 1999 razglasila za dobrotnika leta. V letu 2018 je postal častni član ZPMS.  

Vse fotografije in video s podelitve. (klik)

Foto in video: Milan Skledar /S-tv

V Citycentru Celje se je 20. 11. 2018 zaključila akcija Rišem za prijatelja 2018. Citycenter Celje je v projektu zbral 3.600 € in podelil Zvezi prijateljev mladine Slovenije v obliki šolskih potrebščin. Z njimi bomo polnili šolske torbe otrokom, ki potrebujejo pomoč. Dogodka se je udeležila generalna sekretarka ZPMS ga. Breda Krašna, vodja marketinga Citycentra ga. Nena Horvat, vodstvo podjetja Acron d.o.o. in pa otroci, katerih risbe so bile med drugimi tudi natisnjene na zvezke.

Zahvaljujemo se vsem za sodelovanje in podporo pri projektu, zahvaljujemo se tudi Citycentru Celje, ki je omogočilo ta projekt.

S projektom je Citycenter Celje ponovno dokazalo, da z malimi dejanji lahko spreminjamo svet.

Projekt Rišem za prijatelja bo tudi v letu 2019, kjer bo šel celoten izkupiček v dobrodelne namene.

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor smo v torek, 4. decembra 2018, ob 18. uri odprli razstavo Siva kučma, bela brada. Razstava je nastala v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije in je posvečena 70-letnici praznovanja dedka Mraza. Odprtja razstave se je udeležil tudi dedek Mraz osebno.

Dedek Mraz je pravljično bitje, ki ob novem letu razveseljuje in obdaruje otroke, z dedkom Mrazom pa smo poimenovali sklop številnih kulturnih prireditev za otroke v decembru. Prva praznovanja dedka Mraza zasledimo v letu 1948. Zlasti v večjih mestih je bilo tem prireditvam posvečeno veliko pozornosti. Poleg centralne prireditve v mestu ali kakšnem večjem kraju so bile različne oblike praznovanja tako v podjetjih, šolah in drugih ustanovah; na okrajih so se formirali posebni odbori za praznovanje novoletne jelke, od leta 1953 pa so te prireditve izvajali v Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) skupaj z društvi in zvezami po vsej Sloveniji.

Na sestanku aktivistov in sodelavcev pri organizaciji novoletne jelke 19. januarja 1953 na republiški ravni se je razvila tudi daljša diskusija, ali naj bo osrednja figura novoletne jelke uvožena ali domača – dedek Mraz ali kaj drugega. V Kranju naj bi to leto uvedli »očeta Triglava«, v Rušah »Pohorskega drvarja«, na Dolenjskem pa striček izpod Gorjancev.

Na koncu so ugotovili, da se je dedek Mraz med otroki že tako priljubil, da lika ne kaže spreminjati. Praznovanju novoletne jelke je takratna oblast posvečala veliko pozornosti in vsako leto tudi ocenjevala programe prireditev in njihovo izvedbo. Prireditve ob prihodu dedka Mraza naj bi imele javni značaj s poudarkom na kulturi in zabavi, samo novo leto pa na naj bi bil družinski praznik.

Program dedka Mraza se je z leti spreminjal, vedno pa je zajel veliko število otrok. Prva povojna leta so bili obdarovani vsi otroci; najprej na osrednji prireditvi, nato po delovnih organizacijah. Propagirali so skromno obdarovanje ter spodbujali bogate kulturne vsebine prireditev. O prvem sprevodu dedka Mraza poročajo leta 1950 in od takrat tudi o številnih obiskih tega pravljičnega moža v podjetjih, šolah in vrtcih in drugih prireditvah.

Da bi se približali želeni kakovosti in obsegu ter vsebini prireditev, je ZPMS leta 1957 izdala posebno publikacijo Dedek Mraz prihaja, ki naj bi bila v pomoč pripravljavcem prireditev ob prihodu dedka Mraza. V njej so bila besedila za kulturni program – pravljica in pesmice, ki jih je napisal Janez Bitenc; med njimi znamenita Siva kučma.

K publikaciji, v kateri so bila priložnostna besedila, so dodali še nekaj skic kostumov, scenskih elementov, okraskov, modelov za novoletno pecivo in drugo. Osnutke za scenske elemente je pripravil inž. arh. Niko Matul, načrte za okraske in modele za pecivo inž. arh. Jakica Acetto, kostume I. Dularjeva.

Kostum dedka Mraza je nastal po upodobitvi akademskega slikarja Maksima Gasparija. Kožuh je iz ovčje kožuhovine, bele ali rjave barve z navznoter obrnjeno dlako. Sega nekoliko čez kolena, na hrbtni strani pa ima vezenine ali usnjene aplikacije. Vezenina je iz raznobarvne volne ali bombaža, motivi pa so zajeti iz rastlinskega sveta. Vezenine so na hrbtu, spredaj in spodaj, na rokavih v beli, rdeči, zeleni in rumeni barvi. Aplikacije stiliziranih cvetnih listov so iz raznobarvnega usnja ter obrobljene z rdečo, črno ali drugo barvno debelo volneno nitjo. Ovratnik je velik in spredaj polkrožno rezan. Kroj kožuha je nekako oblike H, spodnji del pa zvončasto krojen. Na glavi je polhovka z dokaj visokim robom, štula pa gleda kar precej iznad roba. Za rob polhovke je vtaknjen šopek smrečja, brina, šipka ter trakovi v narodnih barvah. Brki in brada so kratko pristriženi. Ker je mraz, ima dedek Mraz na rokah usnjene ali volnene palčnike. V rokah ima grčavo palico, na katero je pripet enak šopek, kot je na polhovki. Torba, bisaga ali gorenjski cekar mu visi čez ramo ali pa ga nosi na palici. Na nogah ima črne visoke škornje, praviloma zavihane čez kolena.

Kako so dedka Mraza pričakovali in praznovali v različnih krajih po Sloveniji ter kdo je v resnici dedek Mraz – vse to boste videli na razstavi. Ob odprtju bo za najmlajše obiskovalce organizirana delavnica, na kateri bodo ustvarjali in se veselili, obiskal pa nas bo tudi dedek Mraz osebno.

Avtorici razstave sta Majda Struc, Društvo prijateljev mladine Maribor in Iris Furlan, Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Dodatne informacije
Simona Tripkovič, muzejska svetovalka

02 23 52 607

simona.tripkovic@mnom.si

Foto: Marko Pigac