SZJ / PODELILI PRIZNANJA MLADIM RAZISKOVALCEM ZGODOVINE

Predsednik RS Borut Pahor mladim raziskovalcem zgodovine podelil priznanja za njihovo raziskovalno delo

22. junija, je v Vili Podrožnik potekala slavnostna zaključna prireditev programa Mladi raziskovalci zgodovine, v sklopu katerega so na pobudo predsednika RS Boruta Pahorja mladi zgodovinarji v šolskem letu 2020/2021 raziskovali na temo Osamosvajanje Slovenije in dogajanje v mojem kraju.

Na prireditvi se je zbralo več kot 120 učenk in učencev ter njihovih mentoric in mentorjev iz vse Slovenije, katerim sta predsednik Pahor, častni pokrovitelj programa v šolskem letu 2020/2021, in dr. Nadja Terčon, predsednica Komisije za delo zgodovinskih krožkov pri ZPMS, podelila priznanja za njihovo raziskovalno delo in zaključne naloge; zbrane pa je uvodoma pozdravila predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik. Dogodek sta z glasbenim nastopom popestrili Klara Bizant (flavta) in Andrea Tamaši (kitara), učenki 9. razreda.

V 52-ih letih je v programu Mladi raziskovalci zgodovine pri ZPMS sodelovalo več kot 2.500 osnovnih šol, v zgodovinskih krožkih je sodelovalo čez 20.000 mladih zgodovinarjev. Zadnja tri leta so učenci raziskovali o poklicih v preteklosti, o letovanjih otrok in družin v preteklosti in migracijah.

»Zgodovina še zdaleč ni suhoparni predmet v šoli – še posebno, če učenkam in učencem prepustimo raziskovanje kakšnega zgodovinskega obdobja, osebnosti, pomembnega dogajanja ali raziskovanje drugih zanimivosti. In prav to počnemo v programu Zveze prijateljev mladine Slovenije Mladi raziskovalci zgodovine. Številke so lahko dolgočasne, a po drugi strani veliko povedo o organizaciji, ki obeležuje 69 let obstoja, Mladi raziskovalci zgodovine kot program pa tudi že od leta 1969,« je poudarila Darja Groznik, predsednica ZPMS. Zahvalila se je predsedniku za častno pokroviteljstvo in še dodala: »V človeškem življenju 30 let pomeni odraščanje in preoblikovanje v samostojno osebnost – takšna je zdaj naša država – ima veliko izzivov za prihodnji čas, pa hkrati za sabo dragoceno prehojeno pot. Zgodovina nas lahko veliko nauči, če zgodovine ne poznamo, marsičesa ne znamo razumeti. Zgodovino beleži država na nacionalni ravni, beležijo jo okolja, iz katerih prihajate. Tudi ta, današnji pomembni dogodek, ko smo se zbrali pri predsedniku države, naj bo del vaše osebne zgodovine.«

Darja Groznik, predsednica ZPMS, Foto: Tadej Mulej
Borut Pahor, predsednik RS, podelil priznanja mladim raziskovalcem in se zahvalil Komisiji

»Zgodovina je zelo intrigantna, zanimiva veda, ko veliko izvemo o naši preteklosti, se pravzaprav učimo o naši prihodnosti, nič ne vemo, kaj se bo zgodilo, vendar iz zgodovine lahko slutimo nekatere stvari,« je uvodoma dejal predsednik Pahor, ob tem pa izpostavil tudi delo Komisije: »Zaradi vseh vaših pomembnih poslanstev, ki jih opravljate, sem se odločil, da vročim zahvalo Komisiji za delo zgodovinskih krožkov v okviru programa Mladi raziskovalci zgodovine pri Zveze prijateljev mladine Slovenije za pomembno vlogo pri navduševanju mladih za spoznavanje naše domovine in njene zgodovine.« Zahvalo je v imenu Komisije prevzela predsednica dr. Nadja Terčon.

Komisija za delo zgodovinskih krožkov pri ZPMS namreč neprekinjeno deluje že 52. leto. V njej sodeluje več kot 20 zgodovinarjev, sociologov, umetnostnih zgodovinarjev, arhivistov, konzervatorjev in etnologov iz različnih slovenskih kulturnih in znanstvenih institucij, med njimi je več doktorjev znanosti, ki svoj čas kot prostovoljci namenjajo delu z mladimi. Prizadevajo si pomagati mladim pri pravilnem raziskovanju, spoznavanju in razumevanju družbe in dogodkov v preteklosti ter tudi za popularizacijo znanosti in znanja ter za ohranjanje in oblikovanje odnosa do kulturne dediščine.

Predsednik RS Borut Pahor, foto: Tadej Mulej

»Na predlog predsednika RS Boruta Pahorja ste raziskovali, kako je pred natanko 30-imi leti potekala osamosvojitev naše države in kakšno je bilo dogajanje v vašem kraju,« je zbrane nagovorila dr. Nadja Terčon, predsednica Komisije za delo zgodovinskih krožkov. Poudarila je, da so učenci med svojim zgodovinskim delom pod vodstvom mentorjev pridobivali prve raziskovalne izkušnje, zbirali gradivo, se seznanjali z zgodovinskimi viri, sodelovali z lokalnimi institucijami, opravljali terensko delo, iskali informacije po arhivih, knjižnicah in na internetu. »Tako se učite temeljnega pristopa k znanstvenemu proučevanju gradiva in samostojnega oblikovanja zaključkov. Pod vodstvom mentorjev se učite deliti svoje delo, oblikovati svoja spoznanja in združevati svoje zaključke v enotno raziskovalno nalogo in jo ustno zagovarjati. Pri tem pridobivate veščine samostojnega nastopanja, jasnega izražanja in sposobnosti ustnega oblikovanja celotnih idej in jih običajno dobro vnovčite pri svojem nadaljnjem šolanju. Rezultat vašega letošnjega dela je 15 raziskovalnih nalog! Vanje ste vsi skupaj vložili veliko svojega napora in prostega časa ter obilo dobre volje,« je še dodala ter čestitala vsem dobitnikom priznanj. Mlade raziskovalce zgodovine pa je povabila k raziskovanju tudi v naslednjem šolskem letu na temo  Nalezljive bolezni v preteklosti in boj z njimi.

Dr. Nadja Terčon, predsednica Komisije za delo zgodovinskih krožkov, foto: Tadej Mulej

Čestitamo vsem nagrajenkam in nagrajencem! Zahvaljujemo se mentoricam in mentorjem za motivacijo in spodbudo učencem ter članicam in članom komisije za prizadevno delo skozi vsa ta leta.

 

Več

SLIŠANI SMO! GLEDE POZIVA ZA NUJNO PODPORO SPREJETJU JAMSTVA ZA OTROKE

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov – ZIPOM, ki deluje pri ZPMS, smo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovili poziv, za podpro predloga Priporočila Sveta EU o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke, ki bo bistveno prispeval k izboljšanju življenja številnih otrok.

Izpostavljamo dve pomembni točki:

1. Države članice EU morajo nacionalni akcijski načrt predložiti v 6 mesecih po sprejetju Priporočila Sveta o Jamstvu za otroke

Nacionalni akcijski načrti bodo imeli temeljno vlogo pri zagotavljanju, da bo Jamstvo za otroke delujoč in izvedljiv mehanizem. Glede na to, da približno vsak četrti otrok v EU odrašča v revščini, morajo države članice EU zagotoviti predložitev nacionalnih akcijskih načrtov 6 mesecev po sprejetju Priporočila Sveta za Jamstvo za otroke. To bo državam omogočilo, da sprejmejo nujne ukrepe za učinkovito preprečevanje revščine otrok in socialne izključenosti ter da zagotovijo ustrezno podporo otrokom, ki jo najbolj potrebujejo.

2. Jamstvo za otroke mora ogroženim otrokom zagotavljati brezplačen in učinkovit dostop do predšolske vzgoje in varstva; izobraževanja in šolskih dejavnosti; zdrave prehrane in zdravstvenega varstva.

Namen Jamstva za otroke je dejansko pomagati predvsem tistim otrokom, ki ne morejo dostopati do osnovnih storitev, čeprav te v javnosti veljajo za “cenovno dostopne”. Spreminjanje termina “brezplačne storitve v “cenovno dostopne storitve”, kot je predlagalo nekaj držav članic EU, bi družine, ki živijo z omejenim proračunom, prisililo k težkim in nesprejemljivim odločitvam. Na primer, starši ali skrbniki bi se morali odločiti, ali naj kupijo šolsko gradivo, zagotovijo hranljiv obrok ali plačajo zdravstveno ali zobozdravstveno oskrbo.

Glavni namen jamstva za otroke je “jamčiti”, da bo imelo več kot 18 milijonov otrok, ki odraščajo v revščini v EU, brezplačen in učinkovit dostop do storitev. To je skladno z deklaracijo Socialnega vrha v Portu, ki vzpostavlja ustrezno politiko socialnega vključevanja in socialne varnosti ter zavezuje države, da do leta 2030 zmanjšajo število otrok, ki živijo v revščini ali socialni izključenosti, za vsaj 5 milijonov.

Če storitve postanejo cenovno dostopne, ne postanejo vsem dostopne in vključujoče. Takšna sprememba bi prikrajšala otroke, ki potrebujejo osnovne storitve, in teh otrok in njihovih družin ne bi rešila iz revščine. Sprememba iz “brezplačno” v “cenovno ugodno” bi izničila sam namen Jamstva za otroke in še poslabšala začaran krog življenja v revščini in socialni izključenosti.

Z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo prejeli odgovor, da Vlada Republike Slovenije v celoti podpira vzpostavitev evropskega jamstva za otroke.

Celoten odgovor najdete na povezavi.

Foto: Pexels

Več

DAJMO OTROKOM PRILOŽNOST ZA UČENJE!

Pandemija Covid-19 je v svetu prinesla veliko sprememb, tudi na področju izobraževanja in dela. Tehnološka opremljenost in dostop do svetovnega spleta sta s tem dobila še večji pomen.

Žal je ta situacija občutno povečala tudi socialne razlike med učenci in dijaki, saj so imeli mnogi oteženo šolanje na daljavo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je ob začetku pandemije ocenilo, da najmanj 700 otrok v Sloveniji nima računalnika. Težave z računalniško opremljenostjo že od pričetka pandemije rešujejo dobrodelne organizacije v Sloveniji, med katerimi pomemben delež prispeva Zveza prijateljev mladine Slovenije. Del težav so rešili, vendar pa je večina donacij v obliki starih in obnovljenih računalnikov, ki nimajo več dolge življenjske dobe.

Mercator, Arc-Kranj in GlaxoSmithKline so se odločili, da bodo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije prispevali k temu, da čim več otrokom omogočimo računalniško opremljenost in jim tako omogočimo lažje učenje in dostop do informacij.

V okviru akcije “Dajmo otrokom priložnost za učenje!” bodo 15 otrokom iz socialno ogroženih družin podarili nove prenosnike.

Z nakupom artiklov blagovnih znamk Sensodyne, Parodontax, Aquafresh in Corega v trgovinah Mercator lahko tudi vi podprete akcijo in postanete del te zgodbe.

In kdo bo dobil prenosnike? Tisti, ki jih zares potrebujejo.

Zveza prijateljev mladine Slovenije bo kot krovna zveza, ki ima 109 članic, razdelila računalnike pomoči potrebnim preko njihovih društev. Lokalna društva dobro poznajo družine v svojem kraju, veliko sodelujejo tudi s šolami in drugimi organizacijami in vedo, kdo potrebuje pomoč.

Sodelujte in podprite! Aktivnost traja od 1. 6. – 30. 6. 2021.

Več

JOKER OUT, 14. MAJA OB 19.00 NA ZAKLJUČNI PRIREDITVI EVROPA V ŠOLI

Evropa v šoli (EVŠ) je natečaj pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), ki vsako leto pritegne široko mrežo osnovnih in srednjih šol. Glede na to, da so v tem šolskem letu mladi več mesecev preživeli doma, smo izjemno veseli, da je kljub vsemu sodelovalo kar 125 šol in 5913 učencev in dijakov iz vse Slovenije.

EVŠ zajema ustvarjanje na izbrano tematiko na različnih področjih: literarnem, likovnem, fotografskem, video področju in celo izdelovanju internetnih strani. Tema je zadnja leta povezana s cilji trajnostnega razvoja, letos je to 12. cilj: odgovorna poraba in proizvodnja. Natečaj je zato naslovljen »Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga.« Natečaj je razdeljen tudi po starostnih skupinah (1., 2., 3. triada in srednja šola), znotraj katerih so za posamezno vrsto natečaja nato izbrani nagrajenci. ZPMS že več kot 20 let vodi natečaj, saj preko njega mladi ustvarjalno razmišljajo o družbenih problemih, s katerimi se spopadamo doma in po svetu, kritično in samostojno razmišljajo o pomembnih temah.

Predsednica ZPMS Darja Groznik je o letošnji temi povedala, da »ta naslov in pregovor postaja vse bolj aktualen, še posebej v času epidemije. Kruh je simbol hrane, je vsakodnevno živilo. Pomembno je imeti odnos do hrane, ki še ne sodi v smeti.«

»Z veseljem sem pregledovala izdelke, ki so prispeli na natečaj. Dotaknila so se me globoka sporočila in razumevanje, da nam dobrine – tudi hrana – niso podarjene. Da je za njimi delo pridnih rok in jih je zato potrebno ceniti in spoštovati,« dodaja Nataša Adlešič Barba, predsednica Nacionalnega odbora za natečaj Evropa v šoli.

Ker je tudi letos onemogočena organizacija zaključne prireditve v Festivalni dvorani, smo se povezali s simpatičnimi Joker Out in za vas skupaj pripravili kratek in prijeten program.

Pridružite se nam jutri, torej v petek, 14. maja ob 19. uri na povezavi https://www.youtube.com/watch?v=ELcxMMsQNNA.

Ponovno čestitke vsem nagrajencem; izdelke si lahko ogledate na povezavi.

 

Več

SZJ / PODPIS DONATORSKE POGODBE ZA IZGRADNJO HIŠE “NAŠA DJECA” V PETRINJI

S podpisom donatorske pogodbe smo naredili prvi korak k izgradnji hiše “Naša djeca” v Petrinji, ki bo družinam v Petrinji nudila prostor za pomoč in druženje.

Po hudem potresu na Hrvaškem smo v januarju skupaj z RTV Slovenija izvedli dobrodelno akcijo “Za otroke Petrinje”, v kateri se je zbralo 67.000 €. Skladno z željo prebivalcev Petrinje, še posebej družin z otroki, ki želijo ostati v kraju, bomo z zbranimi sredstvi in sredstvi drugih donatorjev postavili montažno hišo, v kateri se bodo v prihodnje izvajale različne aktivnosti za otroke in družine.

»V Sloveniji smo v zadnjih 50-ih letih imeli rušilne potrese, Kozjansko in Posočje, zato poznamo stisko in nemoč naših sosedov, morda tudi sorodnikov, prijateljev, ki jih je potres tako močno prizadel. Otroci in mladostniki si take pojave zelo težko pojasnijo, težko jih razumejo. V želji, da bi se njihovo življenje čim prej vrnilo v normalne tirnice, smo na RTV Slovenija v okviru decembrskega dobrodelnega tedna z veseljem pristopili k zbiranju sredstev zanje, donatorji pa ste znova pokazali, kako sočutni in solidarni ste,« je akcijo zbiranja denarja za petrinjske otroke pospremila Natalija Gorščak, direktorica Televizije Slovenija.

Pogodbo sta podpisali Martina Boltužić Dževerlija, predsednica društva Naša djeca Petrinja, in Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki sta se ob tem ponovno zahvalili vsem prebivalcem Slovenije za donacije ter veselo naznanili, da bo hiša zaživela že konec leta 2021.

V hiši bo center za igro, psihološko-socialno podporo ter zabavo otrok in družin; na voljo bo učna pomoč, na razpolago bodo strokovnjaki, ki bodo nudili psihosocialno pomoč otrokom, mladostnikom in tudi staršem. Hkrati bo to tudi prostor za prireditve, strokovne in ustvarjalne delavnice ter druge aktivnosti. Zbrana sredstva bodo namenjena tudi nakupu opreme ter ostalih pripomočkov za otroke in mladostnike, ki bodo v uporabi v tej hiši.

 

Več

SZJ / S POBUDO ZA POVIŠANJE STAROSTI ZA PREHOD MEJE BREZ DOKAZIL OPOZARJAMO NA NEENAKO OBRAVNAVO MLADIH

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je danes podala pobudo Vladi Republike Slovenije, da poviša starost za prehod meje brez dokazil o cepljenju, prebolelosti ali testiranju do 18. leta, pri čemer se sklicujemo na Konvencijo o otrokovih pravicah, po kateri je “otrok vsaka oseba, mlajša od 18 let”.

V Sloveniji se ukrepi za zajezitev epidemije COVID-19 sproščajo. Veseli nas, da se odpirajo vrata vseh izobraževalnih ustanov, kar bo v življenje mladih prineslo veliko olajšanja.

Ker so pred nami prvomajske počitnice, pa želimo opozoriti na nedoslednost oziroma neenakopraven položaj mladih.

Nedoslednost oziroma neenakopraven položaj mladih

Marsikatera družina bo počitnice izkoristila za še kako potrebno sprostitev na morju izven meja Slovenije. Še posebej pogosto je v tem času počitnikovanje na Hrvaškem. Mejo s Hrvaško lahko brez negativnega testa ali ustreznega potrdila prestopijo le otroci, ki še niso stari sedem let. Vsi drugi potrebujejo hitri ali PCR test oziroma potrdilo, da so preboleli korono. Za vrnitev v Slovenijo pa ne zadošča hitri test, ampak je potreben precej dražji PCR test. Izjema so otroci, ki še niso stari 15 let.

Sklicujemo se na Konvencijo o otrokovih pravicah

Pozivamo pristojne, da povišajo starost za prehod meje brez dokazil o cepljenju, prebolelosti ali testiranju do 18. leta. Pri tem se sklicujemo na Konvencijo o otrokovih pravicah, ki za definiranje “otrok” določa starost 18 let.

Med otroki je malo okuženih in obolelih. Prav tako ni jasno, kako bo urejeno cepljenje otrok in mladostnikov, če sploh. Pozivamo Vlado RS in pristojna ministrstva, ki odločajo o izjemah, da to upoštevajo in med izjeme uvrstijo otroke do 18. leta.

 

Darja Groznik, predsednica ZPMS

Vlasta Nussdorfer, predsednica Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS

Lars Podkrajšek, v. d. predsednika Nacionalnega odbora mladih (NOM) pri ZPMS

Več

ZA MAJICO PRIMOŽA ROGLIČA SMO ZBRALI KAR 4.500 EVROV

Dobrodelna dražba je na Siol.net potekala od 6. aprila do 19. aprila 2021. Dražili smo podpisano kolesarsko majico Primoža Rogliča, majico Jumbo-Visme, s katero je naš kolesarski as kolesaril na lanski Dirki po Španiji. Majico je predsednici ZPMS Darji Groznik v decembrski oddaji Vikend paket podarila Rogličeva partnerica Lora Klinc.

Izkupiček dražbe je namenjen programu POMEŽIK SONCU®, s katerim želimo čim večjemu številu otrok zagotoviti brezplačne počitnice.

“S pomočjo dražbe smo zbrali kar 4.500 evrov, kar zadostuje, da odpeljemo 14 otrok za 10 dni na brezplačno letovanje”, se je razveselila Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije. Ob tem se je ponovno se zahvalila Siol.net za odstop medijskega prostora, kot tudi Vikend paketu. Še posebej pa se zahvalila direktorici podjetja List, d.o.o., Računalniški inženirnig, Mirjam Kerpan-Izak za zadnjo, zmagovalno ponudbo na dražbi.

Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, predaja majico Mirjam Kerpan-Izak, direktorici podjetja LIST, d.o.o., Računalniški inženiring

Danes smo predali majico kolesarskega šampiona Primoža Rogliča

Na dražbi se je za majico potegovalo več dražiteljev, med katerimi je bila najuspešnejša dražiteljica, ki je ponudila kar 4.500 evrov, direktorica podjetja List, d.o.o., Računalniški inžiniring, Mirjam Kerpan-Izak.

Mirjam Kerpan-Izak, direktorica podjetja LIST d.o.o., Računalniški inženiring

Za dražbo podpisane majice Primoža Rogliča smo se odločili, ker menimo, da je treba dati priložnost tudi vsem tistim, ki v življenju niso rojeni pod srečno zvezdo. Primož Roglič, kot osebnost in športnik, pooseblja vrednote, ki jih zagovarjam tudi jaz osebno ter jih skušam prenašati na svoje sodelavce in udejanjati v podjetju. Vztrajnost, odgovornost za opravljeno delo, nenehno prizadevanje za napredek, poudarjanje pomena ekipnega dela in pogled naprej so njegove izjemne vrline, ki bi jih vsi morali posnemati. Ta dražba je zame pomenila, da lahko pomagamo otrokom, hkrati pa z majico, ki bo krasila naše poslovne prostore, sami sebe vedno znova opominjamo, kako biti velik človek,” je dejala.

Več

OTROŠKO NOVINARSKO POROČILO 31. NACIONALNEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA

Razpravo med delegati 31. nacionalnega Otroškega parlamenta je potekala v 10 digitalnih sobah. Povzetek je pripravila osnovnošolska novinarka.

Šola nas vzgaja in daje priložnosti, za vse ki so želeli dati od sebe vse najboljše…kako se odzivaš na te preizkušnje, pomagaš sočloveku, ali si pripravljen biti solidaren ali sebičen (spoznavaš sebe in sočloveka).Na poklicni poti sledi srcu in  potrebam na trgu-najbolj je pomembno, da se lotiš tistih stvari, ki te veselijo-takrat težke stvari postanejo lahke. Vedi, da do znanja ne vodi kraljevska pot, potreben je pogum, vztrajnost in to se v življenju obrestuje.    

Soba št. 1, 2- Moj poklic

V tej sobah so se pogovarjali kdo te podpira, usmerja, ti pomaga na poti do izbire poklica, kaj so tvoje dobre veščine, ki jih sam ne opaziš ampak jih opazijo drugi. Izbran poklic te more veseliti, pomembna pa je tudi podpora družine… volja pa je najmočnejši faktor na poti do uspeha. V prihodnosti bo večja  želja po digitalnih poklicih (tisti, ki se opravljajo na daljavo). Ugotovili so, da je šola ustanova, ki nam da samo vzgojna izobrazba, ne pa kompetenc, ki jih potrebujemo za življenje (prakse).

Prej bi se bilo potrebno začeti pogovarjat o poklicih. Okolica ima velik vpliv na človeka (npr. če se ne bos učil, boš končal kot smetar-zaničevanje poklicev). Glavni faktor izbire poklica je plača. Če imaš voljo lahko dosežeš to kaj si želiš, potrebujemo pa tudi strast. Potrebovali bi več prakse (dejansko nam prikažejo kaj določen poklic dela).

Soba št. 3, 4- Skrbi, pričakovanja, znanja in veščine

Npr. pri športni, likovna in glasba so predmeti talenta, ki ga imaš… ne bi smeli ocenjevati končnega izdelka ampak trud, ki ga učenec vloži. Verjeti moramo v sebe (imeti samopodobo) in biti hvaležni staršem npr. za finančno podporo. Otroci potrebujemo predvsem podporo staršev, svobodo pri izbiri poklica. Se pa tudi strinjamo, da bi potrebovali več informacij o poklicih.

Covid nas je prikrajšal za neformalno izobrazbo (komunikacije, odreagiranje). Uvedba kariernega svetovanja (obšolske dejavnosti in sami predmeti… predmeti bi se predstavili skozi snov). Razdelitev v skupini glede na zmožnost. Nepravičnost pri omejitvi vpisov (poudarek na ocenah, ki so za tisto srednjo šolo pomembni).

Soba št. 5, 6- Poklici sedanjosti in prihodnosti

Verjamejo, da bodo v prihodnosti človeka nadomestili roboti… npr. Kirurg… pride do zapletov med operacijo… človek odreagira, robot pa reši kot je sprogramiran, torej je človek v življenjski nevarnosti. Poklici izumirajo (poštar-zamenjali ga bodo droni). Pomembno je medpoklicno povezovanje. Jeziki postajajo vedno bolj pomembni. Spreminja se delovno okolje. Vedno bolj pa se razvija zeleno gospodarstvo zaradi ozaveščenosti o ekologiji.

Ohranjanje humanističnih oz. družboslovnih poklicev. Roboti pa so tudi velik finančni zalogaj. Vedno bodo nastajali novi poklici. Pomembni bodo psihologi, saj opažamo, da je vedno več ljudi v stiski.

Soba št 7, 8- Slovenija, Evropa, svet- pozitivno, negativno, zanimivo

Manjše šole, razlike med slovenskimi šolami bi se morale zmanjšat, mešana druženja in poslušanje mladih bi lahko prišlo do sprememb… poudarek na samostojnosti, osnovni šoli nas preveč razvajajo potem pa v srednji doživimo šok… slovenski sistem nam samo preda znanje, ne nauči pa nas življenjskih izzivov in skrbi…V tujini so poklici bolj cenjeni.

Od 7. do 9. razreda se v roku treh let v času pubertete človek spremeni… torej je ta odločitev, ko smo stari 15 let pretežka. Otroci ne vemo dovolj o lastni politiki.

Soba št. 9, 10- Vpliv covid-19 na izbiro poklica

Izpostavili so, da bodo generacije 2005, 2006 in 2007 in mlajše najbolj prizadete…primanjkuje jim stika in občutka kako je resnično življenje. Seveda pa je to vse odvisno od posameznika, koliko se trudi. V primeru, da se ponovi karantena, bi učence, ki imajo učne probleme bilo potrebno pustiti v šoli. Lahko smo hvaležni, da se ta kriza ni zgodila 10 let nazaj, saj tehnologija še takrat ni bila na tako visokem nivoju kot danes. Na informativne dneve so lahko prišli tudi nižji razredi, saj so bili preko spleta. Tehnologija je v času korone se še bolj razvila, zaradi potrebe saj se je vse preneslo na internet. Vavčerji- s tem podpiramo gospodarstvo lastne države. Veliko vprašanje pa je: ali bo moj poklic, ki ga bom opravljal v prihodnosti prevzela tehnologija? Ko smo šli na šolo na daljavo vlada ni razmišljala o tem, da nimamo vsi istega omrežja oz. možnosti povezav in nimamo vse tehnologije. Dobra stran pa je, da smo se vsi naučili malo bolj uporabljat tehnologijo.

Največja skrb, ki jo imamo, ko se odločamo za srednje šole je, da bomo izbrali napačno…ampak napačne izbire ni. Glavna naloga šole je, da nauči učence spoznavati svoje lastne talente in samozavest, da izrazimo svoje lastne mnenje.”

Veronika Viher, Osnovna šola ORMOŽ

Besedilo je pripravila osnovnošolska novinarka, za kar smo zelo hvaležni, ker je z drugačnimi ušesi slišala, kot slišimo odrasli.

 

Več

SZJ / ZAKLJUČEK 31. OTROŠKIH PARLAMENTOV – MOJA POKLICNA PRIHODNOST

»Odločitev za poklic, ki ga boš opravljal kasneje v življenju, ni lahka«.

Danes, 21. aprila, med 9. in 13. uro smo skupaj z mladimi parlamentarci izvedli 31. zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta, ki smo ga uspešno preselili na splet.

Prvič v 31-ih letih programa Otroški parlamenti se nismo mogli srečati vsi skupaj v živo v Veliki dvorani Državnega zbora RS, ampak le virtualno preko zaslonov. Delovno predsedstvo Otroškega parlamenta v sestavi predsednik Jure Šimonka, član Primož Oberč ter članica Vida Volk je zasedanje vodilo iz velike dvorane v pritličju Tomšičeve 5 (stavba Državnega zbora RS). Na dogodku je sodelovalo 115 mladih delegatov, 20 učencev- novinarjev, skupaj z mentorji in drugimi gosti pa je 31. nacionalnega Otroškega parlamenta udeležilo preko 200 udeležencev.

Mladi parlamentarci na 31. nacionalnem Otroškem parlamentu. Foto: Matija Sušnik

Uvodoma so mlade pozdravili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik.

Predsednik republike Borut Pahor

Predsednik republike že tradicionalno sodeluje na otroškem parlamentu in z mladimi razpravlja o aktualnih temah, ki so pomembne za njihovo prihodnost. V nagovoru se je zahvalil Zvezi prijateljev mladine Slovenije za izredno skrb, ki jo posvečajo pripravam in vodenju tega in tudi drugih projektov, ki mladim omogočajo, da zrastejo v svobodne in ustvarjalne ljudi. Mladim pa se je zahvalil za odgovorno obnašanje v času zdravstvene krize, za solidarnost in za njihovo odraslost ter zrelo razumevanje nove situacije. »Čas zdravstvene krize je priložnost za vse, ki so želeli od sebe dati najboljše,« je dejal predsednik republike in mlade pozval, naj pri odločitvah, kaj bodo v življenju počeli, sledijo svojemu srcu. »Vsak med nami prej kot slej ugotovi, kaj ga vesli, kaj ga mika. Svetujem vam, kar vedno rečem, poskušajte slediti svojemu srcu, intuiciji, slutnji. Seveda se boste ozirali tudi na potrebe na trgu, tudi to je legitimno, vendar iz svojih izkušenj povem, da je najbolj pomembno, da se človek loti tistih stvari, ki ga zares veselijo, da se jim posveti, da jih skuša čimbolj razumeti, da ga potegnejo. Potem tudi najbolj težke stvari postanejo lahke. Če se odločimo za stvari, ki nas ne veselijo, so tudi lahke stvari težke,« je poudaril predsednik Pahor in še dodal: »Do znanja in do velikih uspehov ne vodi nobena kraljevska pot. Poleg znanja in talenta, tega ima veliko ljudi, je potreben tudi pogum, vztrajnost, to se na koncu obrestuje.«

Posnetek nagovora

Borut Pahor, predsednik RS nagovori mlade parlamentarce 31. nacionalnega Otroškega parlamenta. Foto: Matjaž Klemenc, Urad predsednika RS

Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič

Predsednik DZ RS Igor Zorčič je uvodoma izpostavil, da je že 31. izvedba nacionalnega otroškega parlamenta dokaz, da se mladi zelo dobro zavedajo družbene realnosti, v kateri živijo, ter nadaljeval: »Po drugi strani – še posebej v luči negotovih razmer v obdobju epidemije – so, povsem upravičeno, zaskrbljeni za svojo prihodnost, na katero pa – tako nas vsako leto znova, a zaman, opozarjajo tudi tu, v Državnem zboru, – nimajo nikakršnega vpliva. Kritika, ki so jo že v preteklosti izrekli mlade parlamentarke in parlamentarci, in sicer, da odrasli, politiki pri svojih političnih odločitvah, v resnici ne poslušamo in ne upoštevamo interesov in želja otrok, da je glas otrok zgolj nekakšen “klic vpijočega v puščavi”, in nenazadnje tudi očitek, da vsakoletni otroški parlament nima realnih rezultatov onkraj všečkanih novičk na socialnih omrežjih, me je izzvala, da sem v Državnem zboru spodbudil izvajanje dveh projektov, ki sta namenjena prav šolarjem, in sicer “Aktivno državljanstvo” in “Šolska ura s predsednikom parlamenta”. Z njima želimo šolajočo mladino vključiti v proces demokratičnega odločanja. Zato mi dovolite, da ob tej priložnosti povabim osnovnošolce in srednješolce, da mi posredujejo svoja vprašanja, pobude, želje, pričakovanja, seveda tudi kritike. Naredil bom vse, kar je v moji moči, da bodo vaše pobude tudi zares “slišane in upoštevane”.«

Posnetek nagovora.

Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič s sodelujočimi na 31. nacionalnem Otroškem parlamentu. Foto: Matija Sušnik

Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik

»Odločitev o poklicu, ki ga boste opravljali kasneje v življenju, ni lahka. V današnjem negotovem času še toliko bolj. Negotovem zaradi epidemioloških razmer in posledic, ki jih prinaša Covid-19, « je v nagovoru poudarila Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, in še dodala: »Vendar kljub temu: Poslušajte nasvete vaših starše, nasvete v šoli, o tem se pogovarjajte med samo, razmišljajte. Najbolj pomembno pri tem pa je, da je odločitev za poklic vaša lastna odločitev. Zaupajte sebi, svojemu znanju, bodite pripravljeni pridobivati nova znanja in veščine. V okviru sprejetega Programa za otroke pričakujemo, da bo država končno omogočila polno izvajanje programov, kjer se otrokom in mladim omogoča pravica do participacije. To je pravica, ki jo imate, dragi mladi poslanke in poslanci. Pravica povedati svoje mnenje o tistem, kar vas zadeva. Ob tem vam ZPMS stoji ob strani.« 

Posnetek nagovora

Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, Foto: arhiv ZPMS

Zasedanju so se pridružili tudi predstavniki Varuha človekovih pravic, Ministrstva za delo, dom družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zavoda RS za šolstvo, Zavoda RS za zaposlovanje, Kariernega centra, Centra za poklicno izobraževanje, Mladinske mreže za karierni razvoj Kroj ter nekateri poslanke in poslanci.

Moja poklicna prihodnost in podteme

Temo Moja poklicna prihodnost (kot tudi podteme) smo nadaljevali iz prejšnjega šolskega leta. Med podteme: Moj poklic: skrbi, pričakovanja, znanja in veščine; Poti do mojega poklica; Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti; Slovenija, Evropa, svet – pozitivno, negativno, zanimivo; smo kot odziv na trenutno stanje v družbi v tem šolskem letu dodali še podtemo Vpliv Covid-19 na izbiro poklica.

Na dogodku je sodelovalo 115 mladih delegatov, 20 učencev- novinarjev, skupaj z mentorji in drugimi gosti pa je 31. nacionalnega Otroškega parlamenta udeležilo preko 200 udeležencev.

Mladi parlamentarci so se o izzivih izbire poklica že od začetka šolskega leta pogovarjali po osnovnih šolah, nato pa so potekali občinski, medobčinski in regijski otroški parlamenti. Na regijskih parlamentih izvoljeni predstavniki so na današnjem zasedanju zastopali interese vrstnikov. Podali so resna mnenja, tehtne pomisleke in konstruktivne predloge:

    • V osnovnih šolah bi potrebovali več prakse in informacij o različnih poklicih.
    • Smiselno bi bilo povezovanje učnih predmetov in predstavitev poklicev.
    • Ker med šolami obstajajo velike razlike glede ocen, predlagamo ponovno uveljavitev sprejemnih izpitov.
    • Nekatere poklice bodo nadomestili roboti, nekaterih poklicev ne bo več.
    • Poklici, kjer je potreben človeški stik, bodo vedno potrebni in jih tehnika ne bo mogla nikoli nadomestiti. Novi poklici v prihodnosti bodo zahtevali nova znanja, veščine ter večopravilnost. Tudi medpoklicno povezovanje.
    • Do poklica vodi nešteto poti, kot so delovne navade, želje, šola, osebne vrednote, trg zaposlitve, tudi sreča. Potrebno se je naučiti delovanja v različnih skupnostih in okoliščinah. Verjeti moramo vase, graditi samopodobo in se znati samoodločati. Potrebujemo podporo staršev in svobodno izbiro poklica.
    • Digitalni svet ima tudi prednosti, več ljudi je imelo možnost ogleda informativnih dnevov.
    • Ne smemo pozabiti na ravnovesje med digitalnim in realnim življenjem.
    • Znanje tujih jezikov nam omogoča zaposlovanje v tujini. Vendar pa izražamo tudi željo ostati v Sloveniji, kjer poznaš jezik, imaš družino in je varna država. Več financiranja bi bilo treba nameniti razvijanju slovenskega zaposlitvenega trga.
    • Mladi so izpostavili poziv vladi, da ob epidemiloloških valih ne ustavljajo celotne ekonomije, še posebej pa ne šol.
    • Mladi so izpostavili, da Slovenija potrebuje Ministra za srečo.

Otroško novinarsko poročilo 31. nacionalnega Otroškega parlamenta 

Vsa mnenja bomo zapisali v poročilo o 31. Otroškem parlamentu, ki bo objavljeno na naši spletni strani. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim ter mentorjem in regijskim koordinatorjem za motivacijo in spodbudo učencem.

S temo Moja poklicna prihodnost bomo nadaljevali tudi v šolskem letu 2021/2022. Upamo, da se naslednje leto zopet snidemo v živo v Veliki dvorani Državnega zbora RS.

Več

ZGODBE O ZAVRŽENI HRANI ZAŽIVELE NA PLAKATNIH MESTIH IN V PODKASTU

Na ulicah slovenskih mest so danes zaživeli Tam Tam plakati z ilustracijami petih zmagovalnih zgodb literarnega natečaja Zgodbe o zavrženi hrani. V natečaju je sodelovalo več kot 200 družin, plakati pa napovedujejo prvi Slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga bomo na pobudo Lidla Slovenije in programa Ekošola obeležili 24. aprila.

Pobudnika projekta si želita, da bi dan tudi uradno postal del slovenskega koledarja, ki bi ga obeležili vsako leto.

Pobudi so smo se pridružili tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije, poleg Ekologov brez meja ter Tam Tam.

Lidl Slovenija in program Ekošola že vrsto let v okviru projekta Hrana ni za tjavendan opozarjata na problematiko zavržene hrane, obeležitev prvega Slovenskega dne brez zavržene hrane pa je nov korak v prizadevanjih za boljši svet. »Temo zavržene hrane v Lidlu Slovenija naslavljamo celostno. Pri tem se lotevamo potencialnih zavržkov že na začetku – pri samem načrtovanju količin. Z optimiziranimi procesi naročanja in spremljanja blaga skrbimo, da je izdelkov, ki bi jim rok trajanja potekel na policah naših trgovin, čim manj. Iz 25 trgovin ob koncu delovnika doniramo različne prehranske izdelke humanitarnim organizacijam, ki poskrbijo, da izdelki še pred iztekom roka trajanja pridejo v prave roke.  Tudi v prihodnje bomo še oblikovali procese in rešitve, ki bodo še dodatno pripomogli k manj zavržene hrane iz naših trgovin,« je povedala Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija.

Poslušajte PODKAST o ZAVRŽENI HRANI.

Plakat kot medij za prebujanje zavesti o problematiki zavržene hrane

Pobudnika projekta sta danes predstavila rezultate ene izmed številnih aktivnosti ob Slovenskega dne brez zavržene hrane. Na plakatnih mestih sta razkrila zmagovalce literarnega natečaja Zgodbe o zavrženi hrani. Med več kot 200 prispelimi zapisi je komisija, sestavljena iz predstavnikov organizatorjev in partnerjev pobude, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije in podjetja TAM-TAM, izbrala pet najboljših zgodb. Te nosijo naslove Košček popečene slanine (Nika Kuzma), Izbirčne veveričke (Dana in Asja Perhoč), Kruhek Stanko (Maks Dobovšek, Katarina in Hana Trpčević), Tine in Pisanko (Patrik in Doroteja Anžlovar) in Na naši pici jemo, kar je ostalo (Rassel Šavron in Erika Rebula).

»Problematika zavržene hrane si vsekakor zasluži postati del vsakdanjih pogovorov, zato smo se z veseljem odzvali na Lidlovo pobudo. Mestni plakat kot medij, ki ga spremlja najširša javnost, nosi veliko odgovornost za sporočila, ki jih prenaša. In prav projekt Plaktivat je prevzel to družbeno-odgovorno vlogo plakatov. Ljudem sporoča, da nam ni vseeno, v kakšni družbi živimo. Poziva nas, naj jo začnemo spreminjati tudi sami. Letos smo blagovno znamko Plaktivat, ki je znana predvsem po neprofitnih razpisanih natečajih na pereče teme, razširili. Podjetjem omogočamo, da lahko skozi znamko izpostavijo svojo družbeno-odgovorno noto. In to je eden prvih primerov, ki si ga bom zagotovo zapomnil, povezal je gospodarstvo in kulturo, v projekt pa je vključil tudi najmlajše, ki so še kako pomembni pri soustvarjanju boljšega okolja,« je dejal Tomaž Drozg, direktor podjetja TAM-TAM.

Zmagovalne zgodbe so objavljene na spletni strani www.danbrezzavrzenehrane, ilustracije pa so prispevali Nina Kovačič, Nea Likar, Jana Fak, David Krančan in Gregor Goršič.

Odštevamo do prvega Slovenskega dneva brez zavržene hrane

Prvi Slovenski dan brez zavržene hrane bomo obeležili v soboto, 24. aprila. Njegov namen je ljudi spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter jim predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto romajo v smeti. Lidl Slovenija, program Ekošola, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Ekologi brez meja bodo skozi zabavne aktivnosti, namenjene vsem generacijam, ozaveščali in izobraževali o tematiki. Sodelovale bodo tudi slovenske šole, ki so vključene v projekt Hrana ni za tjavendan.

Vrhunec aktivnosti bo v soboto, 24. aprila, ko bo na Facebook profilu Lidla Slovenije brez zavržene hrane kuhala vsa Slovenija. Svoje aktivnosti pa bomo pripravili tudi partnerji projekta.

Vabljeni k podpisu zaveze za zmanjšanje zavržene hrane

V okviru obeležitve Slovenskega dneva brez zavržene hrane organizatorji vabijo posameznike, družine, organizacije in podjetja, da se s podpisom zaveze na spletni strani www.danbrezzavrzenehrane.si pridružijo pobudi za odgovorno ravnanje in zmanjševanje količin zavržene hrane. »Verjamemo, da lahko z majhnimi dejanji dosežemo velike spremembe. Vsak posameznik lahko prispeva k boljšemu jutri, prvi korak pa je lahko pridružitev pobudi in aktivnostim ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane. Menimo, da si problematika zavržene hrane zasluži nacionalno pozornost, zato bomo nanjo opozorili tudi odločevalce in jih pozvali, da Slovenski dan brez zavržene hrane postane del slovenskega nacionalnega koledarja, ki ga obeležimo 24. aprila vsako leto,« je dodal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola. 

Več