Odgovori kandidatov/kandidatk za predsednika/co Republike Slovenije
Predsedniške kandidate/ke smo prosili, naj na vprašanja odgovorijo kratko in jedrnato, v nekaj povedih in na način, ki bo razumljiv otrokom in mladostnikom. Vprašanja so vsi/e predsedniški kandidati/ke prejeli v ponedeljek, 2. oktobra 2017, za posredovanje odgovorov pa so imeli čas do petka, 6. oktobra 2017.
Od danes, 16. oktobra 2017, do četrtka, 19. oktobra 2017, bomo na Facebook strani ZPMS in na naši spletni strani vsak dan predstavili odgovore dveh predsedniških kandidatov/kandidatk, ki si bodo sledili po abecednem redu.
1. SUZANA LARA KRAUSE
Odgovori predsedniške kandidatke Suzane Lare Krause na vprašanja Zveze prijateljev mladine Slovenije. Odgovore smo prejeli 4. oktobra 2017.
1. Mladostniki vidijo v Evropi širše možnosti za izobraževanje, nadaljevanje študija in kasnejšo zaposlitev. Kaj menite, da v Sloveniji manjka, da bi mladostniki te prednosti videli doma?
Sloveniji moramo vrniti prihodnost. Ključen člen prihodnosti so mladi. Mladim moramo zagotoviti izobraževanje, ki bo usklajeno z gospodarstvom in novimi tehnologijami. Le tako jim bomo lahko zagotovili delovna mesta. Delu moramo vrniti dostojanstvo, zagovarjati pošteno in pravično plačilo za dobro, pošteno opravljeno delo. In naučiti jih moramo z lastnim zgledom spoštovati našo deželo, našo tradicijo in vrednote. Mladim moramo dati priložnost za dostojno življenje – potem bodo lahko ostali doma.
2. Na dogodkih, ki jih organiziramo, je večkrat slišati pobudo, da bi se volilna pravica znižala na 16 let. Ob tem pa mladostniki opozarjajo, da so premalo ozaveščeni o volilnih tematikah in premalo motivirani za volilne odločitve. Kaj se mora v naših šolah in širši družbi spremeniti, da bi bili mladi o tem bolj ozaveščeni in hkrati bolj motivirani?
Znižanje starostne omejitve za volilno pravico ne bo spremenilo prav ničesar. Mlade je treba aktivno vključiti, jih poslušati in slišati. Čas je, da mladi v Sloveniji dobijo priložnost pri kreiranju prihodnosti in ne smemo pričakovati, da bodo skočili na znak in oddali svoj glas. Za volilne odločitve bodo motivirani le, ko bodo čutili, da so pomemben del družbe, in se zavedali, da s svojim glasom lahko kaj spremenijo. Da bodo razumeli, da politika ni samo zlo, ampak si prizadeva za dobro njih samih, se mora politika na prvem mestu kot taka tudi izkazati.
3. Mladostniki/otroci pogosto izražajo stališča o vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Žal so največkrat preslišani in niti ne dobijo odgovorov. Kaj konkretno boste storili, da bi bil glas mladih in otrok bolj slišan?
Mladi morajo biti slišani. Nobene odločitve za mlade ne moremo sprejeti brez mladih in nato pričakovati, da se bo stvar implementirala. Prizadevala si bom za to, da bo njihov glas slišan. In ob sklicu okrogle mize ali kakšnega drugega dogodka, kjer bodo predstavili svoja stališča, bom prva prisotna.
2. ANGELCA LIKOVIČ
Kandidatka za predsednico Republike Slovenije, Angelca Likovič, na vprašanja, ki jih najdete na povezavi: www.zpms.si/aktualno/zveza-prijateljev-mladine-slovenije-predsedniskim-kandidatomkam-zastavila-vprasanja-ki-zadevajo-otroke-in-mladostnike/, do danes ni odgovorila.
3. dr. MAJA MAKOVEC BRENČIČ
Iz volilnega štaba kandidatke dr. Maje Makovec Brenčič smo 6. oktobra 2017 dobili odgovor, da: »glede na to, da je kandidatka dr. Maja Makovec Brenčič že četrti dan zapored prisotna na terenu in je bila dokončna priprava odgovorov do tega trenutka nemogoča, Vam sporočamo, da bo kandidatka odgovore dopolnila najkasneje do konca tega tedna oziroma vikenda.«
11. oktobra 2017 pa smo iz volilnega štaba prejeli naslednje sporočilo: »Veliko opravičilo za pozna sporočila. Odgovore za vas kandidatka dokončuje, tako da Vam jih posredujemo v najkrajšem možnem času,«.
18. oktobra 2017 smo prejeli odgovore predsedniške kandidatke dr. Maje Makovec Brenčič:
1. Mladostniki vidijo v Evropi širše možnosti za izobraževanje, nadaljevanje študija in kasnejšo zaposlitev. Kaj menite, da v Sloveniji manjka, da bi mladostniki te prednosti videli doma?
Vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji je kakovosten, kar dokazujejo tudi mednarodne raziskave. Slovenski osnovnošolci in srednješolci dosegajo visoke standarde znanja na posameznih področjih, zlasti na področju naravoslovnih ved, fizike, matematike, izboljšuje se tudi bralna pismenost. Slovenski javni šolski sistem velja za enega najbolj odprtih, saj lahko denimo tudi poklicno izobraževanje zaključiš z doktorsko disertacijo. Tudi po ocenah Evropske komisije je Slovenija ena izmed tistih držav, ki ima res kakovosten, odprt in dobro delujoč izobraževalni sistem. Slovenija pa je tudi ena izmed evropskih držav, ki je zelo znižala brezposelnost mladih, pravzaprav je med prvimi tremi. Mladi so začeli iskati svojo lastno razvojno karierno pot. Velikokrat tudi sami iniciativno vstopajo na trg dela, s svojo idejo. Hkrati pa se odpirajo tudi nova delovna mesta in obenem tudi izkoriščamo instrumente aktivne politike zaposlovanja, kjer so mladi našli nekaj več novih priložnosti kot prej. Zelo pomembno pa je, da jih ob tem opolnomočimo v vseh potrebnih kompetencah. To ne pomeni zgolj formalnega znanja, ampak tudi veliko neformalnih znanj. Zato jih spodbujamo z raznovrstnimi projekti, ki temeljijo na evropskih kohezijskih virih.
Podpiram tudi to, da se mladi, znanja željni, podajo v tujino in si tam nabirajo izkušnje. Vendar pa je potrebno ustvariti ustrezne pogoje zato oziroma poskrbeti zato, da se ti mladi, obogateni z vsemi tudi izkušnjami, tudi vrnejo v Slovenijo, kjer lahko te izkušnje začnejo uresničevati v praksi in prispevati k dodani vrednosti svojega delodajalca, njegove dejavnosti. Tudi zato potrebujemo spodbudno poslovno okolje, kjer se bodo ustvarjala nova delovna mesta in predvidljiva davčna pravila. Politika mora biti proaktivna in odločna pri podpori razvoja novih tehnologij, dobrih idej in družbe znanja.
2. Na dogodkih, ki jih organiziramo, je večkrat slišati pobudo, da bi se volilna pravica znižala na 16 let. Ob tem pa mladostniki opozarjajo, da so premalo ozaveščeni o volilnih tematikah in premalo motivirani za volilne odločitve. Kaj se mora v naših šolah in širši družbi spremeniti, da bi bili mladi o tem bolj ozaveščeni in hkrati bolj motivirani?
Zavzemam se za uvedbo volilne pravice s 16. letom. Mladi že s 15 leti lahko stopijo na trg delovne sile in se s tem od njih pričakuje, da bodo nosili enako odgovornost kot polnoletni državljani. Zato ni upravičeno, da se jim po drugi strani odreka konstitutiven element demokratične družbe – volilna pravica. Tudi podatki oziroma izkušnje v sosednji Avstriji kažejo, da nižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice vpliva tudi na volilno udeležbo. Mladi so precej razgledani, dobro informirani, sposobni zrelega komuniciranja ob uporabi novih informacijskih tehnologij. Zato se moramo zavzeti za večjo politično participacijo mladih. S tem bodo mladi bolj družbeno aktivni, k čemur jih želim spodbuditi. Potrebna pa je tudi ustrezna vzgoja v ta namen. Preko vzgoje – že vse od ranega otroštva oziroma mladosti – je potrebno pri posameznikih, ki se jih spodbuja k aktivnemu državljanstvu, razvijati politično kulturo, zavest, da volilna pravica omogoča soodločanje pri najpomembnejših vprašanjih za državo. In, da so posamezniki, ki volilne pravice iz različnih razlogov ne želijo izkoristiti, pravzaprav lahko tudi soodgovorni, če ostali podprejo odločitve, ki niso najbolj optimalne za državo ali bi bile lahko celo škodljive.
3. Mladostniki/otroci pogosto izražajo stališča o vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Žal so največkrat preslišani in niti ne dobijo odgovorov. Kaj konkretno boste storili, da bi bil glas mladih in otrok bolj slišan?
Mladi so izjemno pomemben akter v družbi. Treba jih je poslušati in slišati. Če jim pozorno prisluhnemo, lahko slišimo, da si želijo strpno družbo z vrednotami, kot so znanje, delavnost in inovativnost. Sama se za vse to zavzemam že kot ministrica in se bom tudi v vlogi predsednice republike. Verjamem, da so mladi ključni za prihodnost naše države in Evropske unije. Zato želim prispevati k temu, da jim zagotovimo pogoje, v katerih bodo lahko čim bolje razvili svoje potenciale. Prihajajoče generacije se bodo morale soočiti s posledicami številnih družbenih, gospodarskih in okoljskih sprememb in z okoliščinami, na katere niso mogle vplivati. Medgeneracijska pogodba je pod vprašajem, saj se razmere na globalni ravni tako spreminjajo, da kakovost življenja, ki jo imamo tukaj in zdaj, ni več zajamčena in jo lahko ohranimo ali nadgradimo prav na podlagi novih znanj, ustvarjalnosti, inovativnosti in alternativnih družbeno ekonomskih sistemov, ki jih bodo sooblikovali mladi. Zavzemam se, da imajo mladi v Sloveniji mesto, ki si ga zaslužijo, zato bom kot predsednica republike predlagala: volilno pravico s 16. leti in poskus uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Prav tako pa predlagam ustanovitev Fundacije za prihodnost kot instrumenta za uspešno zgodnje prepoznavanje talentov, ki jih je med mladimi nedvomno veliko. Kot predsednica republike bom povezala uspešne inciative, ki delujejo na tem področju in jih združila v celovito podporo mladim upom. Slovenija ima ogromno potenciala v mladih, zato njihovo znanje, ideje in inovativnost ne smejo biti zanemarjeni ali spregledani. Ne samo zato, ker si zaslužijo priložnost, da svoje znanje dokažejo v družbi, temveč zato, ker tudi mladi v zadnjih letih na različnih področjih v mednarodnem prostoru segajo po izjemnih dosežkih.
Predlagam pa tudi uvedbo mentorske sheme za razvoj kot povezovanja izobraževanja, gospodarstva in znanosti. Ta bo poleg ustvarjanja novih priložnosti in dodanih vrednosti predvsem prispevala k prenosu znanja ne zgolj med različnimi segmenti družbe (izobraževanje, znanost in gospodarstvo), ampak bo tudi omogočila prenos znanja, ki se je generiral skozi leta, na mlajše generacije.
.
4. LJUDMILA NOVAK
Odgovore predsedniške kandidatke Ljudmile Novak smo prejeli 6. 10. 2017.
1. Mladostniki vidijo v Evropi širše možnosti za izobraževanje, nadaljevanje študija in kasnejšo zaposlitev. Kaj menite, da v Sloveniji manjka, da bi mladostniki te prednosti videli doma?
V Sloveniji mladim manjka občutek varnosti za njihovo prihodnost, predvsem možnosti reševanja stanovanjskega vprašanja in varne zaposlitve, kar je tudi predpogoj, da si lahko ustvarijo družino. Včasih je tujina zanje mamljiva, saj ponuja tudi kakšno izkušnjo več, kot jo mlad človek lahko pridobi v Sloveniji. A v Sloveniji moramo ustvariti pogoje, da se bodo mladi po letih izpopolnjevanja v tujini vrnili v domovino.
2. Na dogodkih, ki jih organiziramo, je večkrat slišati pobudo, da bi se volilna pravica znižala na 16 let. Ob tem pa mladostniki opozarjajo, da so premalo ozaveščeni o volilnih tematikah in premalo motivirani za volilne odločitve. Kaj se mora v naših šolah in širši družbi spremeniti, da bi bili mladi o tem bolj ozaveščeni in hkrati bolj motivirani?
Predvsem bi morali v osnovnošolsko in predvsem srednješolsko izobraževanje uvesti obvezni predmet domovinska vzgoja, za kar sem se osebno že večkrat in na različnih nivojih zavzela. Brez ustreznega vložka v izobraževanje tudi rezultatov ne bo. Prepričana sem, da bi mlade politika veliko bolj zanimala, če bi se o njej učili in jo bolje spoznali. Zagotovo pa bi bolje razumeli, da je politika zanje zelo pomembna, saj kroji njihovo prihodnost. Sicer pa sama nisem za takšno znižanje starosti volilne pravice.
3. Mladostniki/otroci pogosto izražajo stališča o vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Žal so največkrat preslišani in niti ne dobijo odgovorov. Kaj konkretno boste storili, da bi bil glas mladih in otrok bolj slišan?
Mlade je treba spodbuditi k večji participaciji v civilni družbi (nevladne mladinske organizacije, prostovoljstvo, …) in v podmladkih političnih strank. Skozi takšno aktivacijo bodo pridobili dragocene izkušnje za večji vpliv na urejanje skupnih zadev. Še enkrat pa lahko ponovim, da bodo mladi le skozi šolski sistem lahko prejeli odgovore na vprašanja, ki se jih direktno dotikajo.
5. BORUT PAHOR
Odgovore predsedniškega kandidata Boruta Pahorja smo prejeli 6. 10. 2017.
1. Mladostniki vidijo v Evropi širše možnosti za izobraževanje, nadaljevanje študija in kasnejšo zaposlitev. Kaj menite, da v Sloveniji manjka, da bi mladostniki te prednosti videli doma?
Mladi naj študirajo tam, kjer lahko najbolje uresničijo svoje načrte in sanje. Če se po študiju v tujini ne vrnejo nazaj, ker so našli boljše možnosti na tujem, pa je to za nas škoda. A naša odgovornost je, da mladim sanj o študiju v tujini ne vzamemo, naša dolžnost pa, da ustvarjamo možnosti za uresničevanje njihovih sanj v domovini.
2. Na dogodkih, ki jih organiziramo, je večkrat slišati pobudo, da bi se volilna pravica znižala na 16 let. Ob tem pa mladostniki opozarjajo, da so premalo ozaveščeni o volilnih tematikah in premalo motivirani za volilne odločitve. Kaj se mora v naših šolah in širši družbi spremeniti, da bi bili mladi o tem bolj ozaveščeni in hkrati bolj motivirani?
Ob 25. obletnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah sem se udeležil konference o participaciji otrok in mladostnikov ter aktivno sodeloval v razpravi, skupaj z mladimi in mlajšimi od 16 let. Ko sem načel vprašanje glede znižanja starostne meje za udeležbo na volitvah na 16 let, je med mladimi prevladalo strinjanje, da bi bilo znižanje volilne pravice z 18 na 16 let primerno. Z njimi se strinjam. Prav tako podpiram možnosti za uvajanje dodatnih izobraževalnih vsebin v obliki državljanske vzgoje, tako v obveznih kot v izbirnih šolskih in obšolskih dejavnostih. Mladim moramo omogočiti aktivnejše soustvarjanje političnih odločitev.
3. Mladostniki/otroci pogosto izražajo stališča o vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Žal so največkrat preslišani in niti ne dobijo odgovorov. Kaj konkretno boste storili, da bi bil glas mladih in otrok bolj slišan?
Vodil in gostil sem številne pogovore z mladimi o njihovih ambicijah, ustvarjalnosti, poteh poklicnega razvoja, njihovih načrtih in upanju za prihodnost. Njihovo razmišljanje je izjemno dragoceno, saj bodo oni ustvarjali prihodnost naše družbe. Tega se moramo zavedati in jim dati priložnost, da so slišani. Med skoraj tisoč dogodki, nastopi oziroma aktivnosti, kolikor smo jih našteli v skoraj petih letih mandata, jih je bilo največ namenjenih prav druženju z mladimi. S tem bom nadaljeval in še naprej podpiral njihove inovativne projekte ter jih spodbujal, da postanejo ambiciozne, radovedne in pogumne osebnosti.
6. BORIS POPOVIČ
Odgovore predsedniškega kandidata Borisa Popoviča smo prejeli 11. oktobra 2017
1. Mladostniki vidijo v Evropi širše možnosti za izobraževanje, nadaljevanje študija in kasnejšo zaposlitev. Kaj menite, da v Sloveniji manjka, da bi mladostniki te prednosti videli doma?
Sloveniji manjka učinkovitost, zato bom uporabil vse svoje moči in predsedniške pristojnosti, da se davčna zakonodaja spremeni na način, da bo spodbujala razvoj in podjetništvo, kot tudi da se uvedejo davčne spodbude in olajšave, ki bodo pripomogle k odpiranju novih kvalitetnih delovnih mest. Poleg tega si bom prizadeval ustvariti učinkovito državo na vseh področjih, predvsem pa jo debirokratizirati. Še dodatno bom spodbujal razvoj tehnoloških podjetij in nove rešitve. Prizadeval si bom tudi za uvedbo davčne kapice, s katero bomo dosegli ne samo, da bodo najperspektivnejši mladi kadri oziroma strokovnjaki ostali doma, ampak tudi, da se bodo k nam v Slovenijo priseljevali vrhunski kadri od drugod, saj bomo postali okolje, prijazno mladim perspektivnim strokovnjakom z različnih področij. Skratka, samo z učinkovito politiko bomo lahko povrnili zaupanje mladih v našo državo.
2. Na dogodkih, ki jih organiziramo, je večkrat slišati pobudo, da bi se volilna pravica znižala na 16 let. Ob tem pa mladostniki opozarjajo, da so premalo ozaveščeni o volilnih tematikah in premalo motivirani za volilne odločitve. Kaj se mora v naših šolah in širši družbi spremeniti, da bi bili mladi o tem bolj ozaveščeni in hkrati bolj motivirani?
Pobuda o znižanju volilne pravice na 16. let je vredna tehtnega razmisleka in razprave med strokovnimi krogi ter civilno družbo, predvsem mlajše populacije. Bolj kot bi nas sicer moralo skrbeti dejstvo, da tudi tisti mladi, ki imajo volilno pravico, se volitev načrtno ne udeležujejo, saj ne verjamejo v politični sistem države in možnosti kakršne koli spremembe na bolje. Na tak način se odpovejo edini možnosti, da soodločajo o tem, v kakšni skupnosti želijo živeti in kdo bo zastopal in predstavljal njihove interese. Zato je ključno, da najprej povrnemo zaupanje mladih v našo državo in politiko, kar lahko storimo le tako, da končno postanemo učinkovita država, ki je enakopravna in vsem ponuja enake možnosti za razvoj in uspeh.
3. Mladostniki/otroci pogosto izražajo stališča o vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Žal so največkrat preslišani in niti ne dobijo odgovorov. Kaj konkretno boste storili, da bi bil glas mladih in otrok bolj slišan?
Politika bi morala biti glas ljudi; zato je ključno poslušati in slišati njihove argumente in jih upoštevati ter reševati konkretne težave, s katerimi se srečujejo. To velja za vse starostne skupine, še posebej pa mlade, ki na svet gledajo neobremenjeno, zaradi česar so njihove pobude in želje, največkrat, iskreni in izhajajo iz dejanskih potreb, ki jih ti imajo. In prav mlade bi morali poslušat, kar je danes veliko lažje, saj imamo različna orodja – družabna omrežja, preko katerih je komunikacija za različnimi skupinami veliko hitrejša in učinkovitejša. Da bi bil glas otrok in mladih slišan, bi po mojem prepričanju zadostovalo že to, da se jih priznava in spoštuje kot enakovredne in enakopravne sogovornike pri sooblikovanju skupnosti.
7. MARJAN ŠAREC
Odgovore predsedniškega kandidata Marjana Šarca smo prejeli 4. 10. 2017.
1. Mladostniki vidijo v Evropi širše možnosti za izobraževanje, nadaljevanje študija in kasnejšo zaposlitev. Kaj menite, da v Sloveniji manjka, da bi mladostniki te prednosti videli doma?
Ne vidim problema, da mladi doštudirajo ali celo pridobivajo delovne izkušnje v tujini ter se nato vrnejo domov. Problem je, ko odidejo, ker ne vidijo perspektive. Žalostno je, da država vse od predšolske vzgoje pa do konca šolanja vlaga v rast in izobrazbo mladih, nato pa ne ve kaj z njihovim potencialom narediti. Enostavno se jim odpove. Mladim moramo s konkretnimi dejanji pokazati, da jih spoštujemo, da računamo na njih, da njihova beseda šteje. Poleg tega pa jim omogočiti osamosvojitev v obliki ugodnih stanovanj in stabilnih zaposlitev oziroma omogočiti začetek podjetniške poti.
2. Na dogodkih, ki jih organiziramo, je večkrat slišati pobudo, da bi se volilna pravica znižala na 16 let. Ob tem pa mladostniki opozarjajo, da so premalo ozaveščeni o volilnih tematikah in premalo motivirani za volilne odločitve. Kaj se mora v naših šolah in širši družbi spremeniti, da bi bili mladi o tem bolj ozaveščeni in hkrati bolj motivirani?
Ko bodo mladi začutili, da jih odrasli jemljemo kot enakopravnega člana naše države, bodo motivirani, da sodelujejo in sooblikujejo svojo lokalno skupnost, svojo državo. Sam ne podcenjujem mlade generacije. Zavedam se, da tako, kot se bomo starejši obnašali danes do njih, se bodo oni jutri do nas. Zato jim izkažimo spoštovanje, pokažemo jim z dejanji, da računamo na njih. Ko bodo mladi začutili iskrenost v dejanjih politike, bodo motivirani za sodelovanje in takrat bo čas, da se volilna pravica zniža na 16 let. Osebno menim, da bi lahko že na lokalnih volitvah, leta 2022, volilno pravico znižali na 16 let in v naslednjem koraku to storili še na nacionalni ravni.
Glede izobraževalnega sistema menim, da ga je potrebno prilagoditi spremembam, ki nam jih prinaša tehnološki razvoj.
3. Mladostniki/otroci pogosto izražajo stališča o vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Žal so največkrat preslišani in niti ne dobijo odgovorov. Kaj konkretno boste storili, da bi bil glas mladih in otrok bolj slišan?
Mladi znajo razmišljati izven ustaljenih okvirjev, niso obremenjeni s preteklostjo in zato ravno oni najbolje razumejo vse izzive pred katerimi se nahajata tako Evropa kot svet. Če kdo, bodo ravno mladi sposobni oblikovati nov družben model, ki bo odgovoril na vse izzive, ki jih prinaša ekspresni razvoj tehnologije.
Načrtovati prihodnost mladih brez njihovega sodelovanja pomeni, da mlade politika ne ceni, jih ne jemlje resno. Zato bom, če bom izvoljen, imel redne posvete s predstavniki mladih in vlade ter vsaj enkrat letno povabil mlade slovenske strokovnjake, ki delajo ali študirajo v tujini in doma, na razpravo glede razvojnih izzivov, s katerimi se sooča svet in z njim Slovenija. Vedno pa bom pri teh dogodkih zasledoval, da bomo sprejeli konkretne predloge, katere bom nato predal odgovornim na državni ravni in tudi spremljal uresničevanje predanega.
8. ANDREJ ŠIŠKO
Odgovore predsednškega kandidata Andreja Šiška smo prejeli 6. oktobra 2017.
1. Mladostniki vidijo v Evropi širše možnosti za izobraževanje, nadaljevanje študija in kasnejšo zaposlitev. Kaj menite, da v Sloveniji manjka, da bi mladostniki te prednosti videli doma?
Pri nas žal manjkajo ključni pogoji, ki jih mladi seveda pričakujejo: delovna mesta, človeka dostojno plačilo za opravljeno delo in okolje, ki bi spodbujalo ter nagrajevalo inovativnost in ustvarjalnost mladih. Poleg tega pa vidim tudi problem v tem, da mladi nimajo pravih mentorjev, ki bi jih pri njihovi karieri ustrezno spodbujali, usmerjali in vodili. Tretja stvar je izobraževalni sistem, ki po mojem prepričanju tudi ni ustrezen.
2. Na dogodkih, ki jih organiziramo, je večkrat slišati pobudo, da bi se volilna pravica znižala na 16 let. Ob tem pa mladostniki opozarjajo, da so premalo ozaveščeni o volilnih tematikah in premalo motivirani za volilne odločitve. Kaj se mora v naših šolah in širši družbi spremeniti, da bi bili mladi o tem bolj ozaveščeni in hkrati bolj motivirani?
Žal nimamo ustrezno ozaveščenih ljudi, ki bi se že sami po sebi zavedali, da je udeležba na volitvah nujna, da nazadnje dobimo ustrezne ljudi na pomembna politična mesta. Politične odločitve zadevajo slehernega državljana in državljanko, pa naj si nam bo to všeč ali ne. Prepuščanje odločitev o tem, kod bo izvoljen, drugim, je napačno in vodi v to kar imamo sedaj – v splošno nezadovoljstvo v družbi. Mislim, da bi prav mladi morali biti motor, steber in gonilna sila sprememb, za kar bi po mojem morali biti tudi motivirani že sami po sebi. Vedno so mladi bili tisti, ki so sprožali spremembe. To je splošna značilnost mladih, zato upam, da bodo te lastnosti kmalu prišle do izraza tudi pri nas.
3. Mladostniki/otroci pogosto izražajo stališča o vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Žal so največkrat preslišani in niti ne dobijo odgovorov. Kaj konkretno boste storili, da bi bil glas mladih in otrok bolj slišan?
Glas mladih mora biti slišan v družbi, predvsem pa je pomembno, da na svoja vprašanja vedno dobijo tudi odgovore. Kot predsednik se bom obnašal odgovorno in bom vselej podprl mlade, da se bodo v javnosti slišala njihova vprašanja. Od pristojnih pa bom tudi zahteval, da mladim odgovorijo na ta vprašanja.
9. ROMANA TOMC
Odgovore predsedniške kandidatke Romane Tomc smo prejeli 3. 10. 2017.
1. Mladostniki vidijo v Evropi širše možnosti za izobraževanje, nadaljevanje študija in kasnejšo zaposlitev. Kaj menite, da v Sloveniji manjka, da bi mladostniki te prednosti videli doma?
Menim, da ni nič narobe, če mladostnike žene v tujino. Tako pridobijo dragocene izkušnje in postanejo bolj samostojni. Problem pa nastane, če jih ne vleče nazaj domov, ker doma ne vidijo priložnosti. Manjka nam optimizma, manjka nam povezanosti. In manjka nam okolja, kjer za dobro idejo in za pošteno delo ne boš tarča ljubosumnežev, ki zaradi različnih oportunističnih primerov vidijo samo zaslužek. Politika ima nalogo, da ustvari ugodno okolje za napredek, ugodno družinsko okolje, ko bomo imeli to, se bodo mladi radi vračali.
2. Na dogodkih, ki jih organiziramo, je večkrat slišati pobudo, da bi se volilna pravica znižala na 16 let. Ob tem pa mladostniki opozarjajo, da so premalo ozaveščeni o volilnih tematikah in premalo motivirani za volilne odločitve. Kaj se mora v naših šolah in širši družbi spremeniti, da bi bili mladi o tem bolj ozaveščeni in hkrati bolj motivirani?
Predvsem bi morali mladim na drugačen način predstaviti dejstvo, da je politika pravzaprav pomembna in da hočeš ali nočeš upravlja z njihovo prihodnostjo danes, ne čez 10, 20 let, ko jih bo tematika začela zanimati. Sama sicer nisem pristaš znižanja volilne pravice, bolj pomembno bi bilo, da se tega načela demokracije, da posameznik lahko voli, zaveda vsak državljan. S tem zavedanjem bo potem vedno opravil svojo državljansko dolžnost, šel bo na volitve in odločal o svoji usodi.
3. Mladostniki/otroci pogosto izražajo stališča o vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Žal so največkrat preslišani in niti ne dobijo odgovorov. Kaj konkretno boste storili, da bi bil glas mladih in otrok bolj slišan?
S to trditvijo bi se kar strinjala, to se dogaja tudi v osnovni celici, v družini. Mogoče v današnjih časih, ko starši tako hitimo in prevečkrat vidimo samo naloge, ki jih moramo v enem dnevu opraviti, ne slišimo svojih otrok. Prevečkrat se usmerjamo na zadovoljitev širših potreb, premalokrat pa pogovoru. Menim, da bi s pogovori, s poslušanjem, tudi s spoštovanjem do otrok lahko marsikaj spremenili in se od otrok veliko naučili.
