Središče ZIPOM je objavilo vmesno alternativno poročilo o uresničevanju Konvencije o otrokovih pravicah v Sloveniji. Slovenija je Odboru Združenih narodov (ZN) za otrokove pravice o uresničevanju Konvencije o otrokovih pravicah (KOP) poročala leta 2013. Naslednje poročanje sledi leta 2018.

V mreži nevladnih organizacij, ki delujejo na področju otrokovih pravic, smo ugotovili, da se od leta 2013 stanje otrokovih pravic v Sloveniji ne izboljšuje, temveč na več področjih stagnira ali celo poslabšuje, zato smo se odločili, da naredimo vmesni pregled stanja. Pri pripravi vmesnega alternativnega poročila je sodelovalo več nevladnih organizacij, članic Središča ZIPOM. Izpostavile so različna področja kršitev otrokovih pravic, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.

Otrokove pravice naj bodo osrednja politična tematika v Sloveniji
Z vmesnim alternativnim poročilom želi Središče ZIPOM opozoriti odgovorne v državi, da morajo otrokove pravice postati osrednja politična tematika v Sloveniji.

V nadaljevanju izpostavljamo nekatera neurejena področja otrokovih pravic iz vmesnega alternativnega poročila.

Konkreten in celovit strateški dokument na področju otrok in mladine
V letošnjem letu se izteka aktualni nacionalni strateški dokument na področju otrok in mladine – Program za otroke in mladino 2006 – 2016. Vladi RS predlagamo, da se pripravi nov strateški dokument na področju otrok in mladine ter spremljajoč celovit Akcijski načrt, ki bo konkreten ter zavezujoč. Dokument, ki bo prepoznal odgovornost in jasno opredeljene vloge slehernega akterja v družbi. Opozarjamo tudi na nujno vzpostavitev celovite baze o uresničevanju otrokovih pravic, ki bo omogočala spremljanja uresničevanja pravic tudi ranljivih skupin otrok.

Tretji izbirni protokol
RS je leta 2012 podpisala Tretji Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah, protokol o postopku sporočanja kršitev. Za uresničevanje vseh določil KOP je ključnega pomena pritožbeni mehanizem, ki bo omogočal krepitev sistema varstva otrokovih pravic v Sloveniji. Vladi RS predlagamo, da v najkrajšem možnem času spodbudi ratifikacijo protokola.

Otroci na sodiščih
Položaj otrok na sodišču ni usklajen s Smernicami Odbora ministrov Sveta Evrope za otrokom prijazno pravosodje. Članice središča ZIPOM opozarjamo na predolge postopke na sodiščih. Čakanje na začasne odredbe v primeru zaupanja otroka v varstvo in vzgojo in določitev stikov trajajo tudi do dveh mesecev, na same dokončne odločitve pa celo več let. Dolgotrajni kazenski postopki v primerih spolnih zlorab lahko trajajo nekaj let, kar je posebej nesprejemljivo. Vladi RS predlagamo, da zagotovi prednostno in hitro obravnavo v postopkih, v katerih so udeleženi otroci, še posebej v postopkih spolnih zlorab otrok, saj gre za eno najtežjih tem znotraj konteksta nasilja.

Problem je tudi pomanjkljiva uporaba varnih sob za pogovor z otroki, ki so sicer na voljo po vsej Sloveniji. Sodniki pogovorov ne bi smeli več izvajati v svojih pisarnah, ki so otrokom neprijazne. Vladi RS zato predlagamo, da uporaba varnih sob postane obvezna in neodvisna od osebne odločitve sodnika.
Sodišča otroku v istem postopku postavijo tudi več izvedencev, kar pomeni, da je otrok izpostavljen večkratnemu izpraševanju in podoživljanju travme. Članice Središča ZIPOM se pri svojem delu srečujemo s številnimi primeri nestrokovnega dela izvedencev. Zato Vladi RS predlagamo, da omeji število izvedenskih mnenj v posameznem postopku. Prav tako bi morali izdelati smernice za delo izvedencev in tako izboljšati kvaliteto njihovega dela (predvsem s stalnimi izobraževanji s področji nasilja, spolnih zlorab, forenzičnega intervjuja, …). Predlagamo tudi, da se uvede učinkovit nadzor nad delom izvedencev in zagotovi zadostno število usposobljenih strokovnih izvedencev.

Menimo, da je otrok v sodnem sistemu premalokrat slišan, potrebno bi bilo upoštevati mnenje zaupne osebe, zagovornika, ki se z otrokom večkrat sreča in napiše njegovo izjavo. Prav tako z vsemi relevantnimi strokovnimi osebami, ki jim je otrok zaupal svojo stisko (psihologi, strokovni delavci, zdravniki, učitelji, …). Vladi RS predlagamo, da s sprejemom Družinskega zakonika uvede institut zagovornika otroka, ki bo omogočal, da se v postopkih, ki zadevajo otroka, upošteva tudi njegov glas.

54.000 otrok pod pragom revščine
Po podatkih Statističnega urada (SURS) je pod pragom revščine v letu 2015 živelo 54.000 otrok, kar je kljub zmanjšanju (v letu 2014 smo beležili 56.000 revnih otrok) nadvse zaskrbljujoč podatek. Zaskrbljujoče je tudi , da je v letu 2015 kar 80,7 % gospodinjstev brez delovno aktivnih članov in z dvema otrokoma živelo pod pragom revščine, kar kaže na poslabšanje glede na predhodno leto (v letu 2014 je bilo takšnih gospodinjstev 76,5 %). Tudi položaj enostarševskih gospodinjstev v letu 2015 se je v primerjavi z letom prej poslabšal, saj je 32,5 % tovrstnih družin živelo pod pragom revščine (leta 2014 27,4 %). Vladi RS predlagamo, da v vladne dokumente za zmanjševanje revščine vključi jasne usmeritve za preprečevanje revščine otrok na podlagi kvantitativno ovrednotenih ciljev za zmanjšanje revščine otrok.

Otroci, žrtve nasilja
Na voljo je premalo strokovnjakov za pomoč otrokom, ki so doživeli nasilje, predvsem usposobljenih psihoterapevtov. Svetovalni centri, ki nudijo pomoč otrokom in njihovim staršem, imajo dolge čakalne vrste. Drugih brezplačnih programov za otroke skorajda ni. Vladi RS predlagamo, da otrokom z izkušnjo nasilja nujno zagotovi takojšnjo strokovno psihološko pomoč. Pomoč mora biti redna in kontinuirana, na voljo ves čas na poti okrevanja, tako otroku kot ne-zlorabljajočemu staršu. Država mora zagotoviti zadostno število strokovnjakov, ki bi nudili psihosocialno pomoč otrokom, žrtvam zlorabe.

Problematično je tudi področje stikov. Pogosto je pravica do stikov staršev z otroki pred pravico otrok do stikov s starši. Nasilni starš pogosto izrablja pravico do stikov za nadzorovanje partnerja. Stiki otrok s staršem, ki je na prestajanju zaporne kazni, včasih potekajo v zaporu in so določeni tudi, če je starš zaprt zaradi nasilja v družini. Vladi RS predlagamo, da organizira centre za izvajanje stikov pod nadzorom in natančno predpiše protokol izvajanja stikov.

Nujnost sprejetja novega Družinskega zakonika
Še vedno ni sprejet Družinski zakonik, ki bi ustrezno uredil mnoga zdaj nedorečena področja (stiki pod nadzorom, rejništvo, skrbništvo, prepoved telesnega kaznovanja, položaj otroka pri ločitvi, omogočal hitrejše reševanje zadev na družinskem področju, vzpostavitev družinskih sodišč, prenos pristojnosti za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka s CSD na sodišča). Vladi RS predlagamo čim prejšnje sprejetje Družinskega zakonika.

Sodišča v Sloveniji priznavajo preživnino za otroka v povprečnem znesku 132,33 evrov. Po izračunih, na podlagi povprečnih življenjskih stroškov v državi, pa mesečni stroški preživljanja enega šoloobveznega otroka znašajo 500 evrov, torej vsaj 250 evrov na starša. Plačevanje preživnine za otroke je še vedno velik problem. Zavezanci se plačilu pogosto izmikajo, plačujejo neredno, zneski preživnin so v številnih primerih prenizki. Poleg tega je postopek pridobitve preživnine zelo dolgotrajen in na ramenih skrbnika otroka, da ga vloži in dokazuje neplačevanje. Plačevanje preživnine je dolžnost starša, pri katerem otrok ne živi. Sredstva za plačevanje mora le-ta pridobiti.

Rejništva, ki naj bi bila začasen ukrep države, pogosto trajajo predolgo – tudi do polnoletnosti otroka, ki po poteku rejništva ostane sam in pogosto nima kam. CSD prav tako premalo dela v smeri omogočanja vrnitve otroka v matično družino. Država med drugim ne predvideva specializiranega rejništva s strokovno usposobljenimi rejniki za delo z otroki s posebnimi potrebami. Vladi RS predlagamo, da časovno omeji trajanje rejništva in omogoči/organizira dodatna, specialistična usposabljanja rejnikov.

Medvrstniško nasilje
Članice Središča ZIPOM smo v alternativnem poročilu izpostavile tudi področje medvrstniškega nasilja. Nacionalni inštitut za javno zdravje je leta 2014 izvedel raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2014), v katero je bilo vključenih 4.997 mladostnikov (11, 13 in 15-letnikov) iz celotne Slovenije. Raziskava je pokazala, da je skoraj vsak deseti mladostnik (8,9 %) v preteklih nekaj mesecih vsaj dvakrat mesečno sodeloval pri trpinčenju. Prav tako se je skoraj vsak deseti mladostnik (9,8 %) vsaj trikrat v zadnjih 12 mesecih pretepal. O tem, da so bili žrtve trpinčenja vsaj enkrat v preteklih nekaj mesecih, pa poroča več kot petina mladostnikov (22,1 %). Za učinkovito soočanje z vrstniškim nasiljem bi bil potreben celosten, sistemski pristop. Gre za pristop, ki se s problemom vrstniškega nasilja sooča na treh ravneh – na ravni šole, oddelka in posameznika. Vključuje vse udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa, učence in njihove starše, vodstvo šole, učitelje ter druge strokovne delavce.

Otroci brez spremstva
Otroci brez spremstva so izjemno ranljiva skupina otrok, ki potrebuje posebno obravnavo, skrb in zaščito. Njihova obravnava v Sloveniji je pomanjkljiva in nezadostna, saj niso obravnavani kot otroci, ampak glede na priseljenski status, ki jim ga dodeli država. Od le-tega je odvisno, kje so nastanjeni, kakšne so njihove možnosti in pravice. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je od leta 2010 do konca maja 2016 za mednarodno zaščito zaprosilo 353 otrok brez spremstva. Večina otrok je zapustila Slovenijo pred zaključkom postopka oz. kmalu po nastanitvi v azilni dom, k temu pripomorejo neustrezni postopki, neprilagojena obravnava, pomanjkljivi psihosocialni programi, neustrezni bivalni pogoji ter nezadostna skrb in zaščita. Zaskrbljujoč je podatek, da se za večino otrok brez spremstva ne ve, kako so zapustili Slovenijo in kam so odšli. Ob tem je pomembno poudariti, da se v zadnjih letih število otrok brez spremstva, ki v Sloveniji ostanejo, povečuje. Vladi RS predlagamo, da med drugim zagotovi ustrezne nastanitvene zmogljivosti za mladoletnike brez spremstva, ki bodo zagotavljale ustrezno varstvo ter podporo, prilagojeno njihovim potrebam.

Otroci žrtve trgovine z ljudmi
V Sloveniji prav tako še vedno ni poskrbljeno za primerno namestitev otrok, žrtev trgovanja z ljudmi ter otrok, ki so v nevarnosti, da bi to postali. Prav tako ne obstajajo primerne namestitve za otroke, ki bi želeli pobegniti iz ogrožajočih okolij, še preden se trgovina z ljudmi zgodi. Konkretno – mladoletna romska dekleta, ki bi se želela umakniti na varno še pred poroko, te možnosti nimajo. Namesti se jih lahko izključno v krizni center ali mladinski dom, kar ni niti primerna niti varna rešitev, saj so vse lokacije znane. Vladi RS predlagamo, da zagotovi primerno varno namestitev otrok žrtev trgovanja z ljudmi in otrok, ki so visoko rizični, da bi postali žrtve trgovanja z ljudmi. Namestitev mora biti otrokom in mladostnikom prijazna, v skladu z njihovimi potrebami. Vladi RS predlagamo tudi, da spremeni določilo Zakona o tujcih, ki opredeljuje, da so otroci lahko nastanjeni v Center za tujce in hkrati zagotovi nastanitev vseh otrok, ne glede na status, v primerne ustanove ter v usposobljene rejniške družine.

Romski otroci
Romskim otrokom so pogosto kršene njihove pravice: v šoli niso deležni posebnih dodatnih oblik pomoči, pojavlja se nedoslednost pri izvajanju vpisa romskih otrok v šolo (na različnih območjih države se kažejo različni pristopi), romske otroke šole pogosto usmerjajo v osnovne šole s prilagojenim programom. Članice Središča ZIPOM, pretežno v Ljubljani in Mariboru, zaznavamo t.i. prisilne poroke mladoletnih romskih deklic v neformalni zakonski stan.

Institucionalno varstvo mladoletnih oseb s hudimi motnjami vedenja
RS nima zagotovljenih oblik institucionalnega varstva mladoletnih oseb s hudimi motnjami vedenja; noben od obstoječih socialno-varstvenih zavodov nima verificiranega programa za mladoletnike in nobena od psihiatričnih bolnišnic nima ločenega oddelka za otroke ter mladostnike. Namestitev otrok in mladostnikov v takšne institucije je nezakonita, saj so nameščeni na zaprte oddelke skupaj z odraslimi osebami. Vlado RS zato pozivamo, da razvije specializirane programe za otroke in mladostnike s hujšimi vedenjskimi ovirami.

Izpostavili smo zgolj nekatera problematična področja otrokovih pravic v Sloveniji. Že ta nakazujejo na nezadostno aktivnost države na področju politike otrok in družine.

Poiščite svoj kraj in se udeližte katere od aktivnosti, ki jo društvo ali zveza pripravlja za vaše najmlajše:

AJDOVŠČINA

CELJE

IDRIJA

KRŠKO

KOPER

LJUBLJANA

• ZPM LJUBLJANA MOSTE – POLJE
• MZPM LJUBLJANA

NOVO MESTO

MARIBOR

POSTOJNA

SLOVENSKE KONJICE

TRBOVLJE

VELENJE

ZAGORJE OB SAVI

Pobuda Moč besed za več strpnosti

Pobuda Moč besed, ki sta jo zagnala Telekom Slovenije in ZPMS, se v letošnjem letu s sloganom Kar poveš, je zares zavzema za spodbujanje strpnosti, ki prinaša boljše razumevanje, sožitje, boljšo kakovost življenja, boljše možnosti razvoja ustvarjalnega potenciala in krepitev prijateljskih vezi.

Spodbujamo uživanje drugačnosti in grajenje medvrstniških in medgeneracijskih odnosov na podlagi spoštovanja, tolerance in vzajemne osebne rasti. To je mogoče doseči le z razumevanjem posledic, ki jih prinaša uporaba družbenih omrežij. Zato se usmerjamo k spodbujanju razmisleka o negativnih odmevih in posledicah, ki jih lahko prinašajo neprimerne, škodljive ali žaljive objave na družbenih omrežjih.

Spremljajte pobudo Moč besed na družbenih omrežjih Facebook, Instagram, Twitter.

Predlog za oblikovanje Sveta za otroke pri Vladi Republike Slovenije

V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) ob aktualnih dogodkih, povezanih z otroki, vedno znova ugotavljamo, da v Sloveniji nimamo dovolj dobro povezane, usklajene in koherentne politike na področju uveljavljanja otrokovih pravic. Delo državnih organov je preveč sektorsko razdrobljeno in zaradi nepovezanosti tudi neučinkovito, zlasti pri reševanju problemov, ki zadevajo več ministrstev ali vladnih služb ter vlade v celoti.

V ZPMS verjamemo, da je bila priprava in sprejetje Programa za otroke in mladino 2006 – 2016 dobra osnova povezovanja in skupnega delovanja vseh ključnih nosilcev v slovenski družbi, ki sprejemajo strateške in sistemske ukrepe ter pripravljajo in izvajajo programe in dejavnosti za otroke, čeprav smo pogrešali sprejetje in sledenje jasnim kazalcem napredka. Pripravljen je bil celo Akcijski načrt za uveljavitev programa, ki pa se ni izvajal.

V ZPMS smo ogorčeni nad dejstvom, da je bil program pripravljen le za to, da ga je država poslala in predstavila mednarodnim organizacijam, dejansko pa se v Sloveniji ne izvaja, nihče ne skrbi za spremljanje njegovega uresničevanja ali za etapno in končno evalvacijo učinkov in dosežkov.
Zato Nacionalni odbor za otrokove pravice (NO OP) pri ZPMS predlaga Vladi RS, da ustanovi Svet za otroke,
kot obvezni posvetovalni forum za vprašanja vseh politik za otroke.

Obrazložitev:
ZPMS ugotavlja, da so še vedno prevelike vrzeli med ustavno, konvencijsko in zakonsko določenimi pravicami ter prevečkrat neučinkovito in ne dovolj kakovostno prakso zagotavljanja uresničevanja njihovih pravic. Na ta vprašanja vztrajno opozarja tudi Odbor za otrokove pravice OZN v svojih sklepnih ugotovitvah ob obravnavi poročil Republike Slovenije o uresničevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah (zadnje poročilo in priporočila iz leta 2014). Središče ZIPOM, ki deluje pod okriljem ZPMS kot koalicija nevladnih organizacij s področja otrokovih pravic, je leta 2013 pripravilo alternativno poročilo o uresničevanju Konvencije, ki ga je Odbor OZN večinsko upošteval. Državi tako nalaga izvajanje novih priporočil ter opozarja na to, da nekaterih priporočil iz preteklosti ne izvaja in posebej omenja nujnost prepovedi vsakršnega razlikovanja, ureditve problema preživnin, nasilja, prepovedi telesnega kaznovanja, trgovanja z otroki, položaja otrok brez spremstva, prisilne poroke otrok in številna druga, še vedno aktualna in ne zadostno rešena vprašanja. Zato naj se zakonodaja s področja družine dopolni tako, da bo vključevala pravno podlago za oblikovanje in sprejem nacionalnega programa (ali resolucije) za otroke, ki ga bo sprejel parlament (in ne kakor do sedaj vlada).

Svet za otroke naj pri opravljanju svojih nalog sodeluje s pristojnimi državnimi organi, z organizacijami civilne družbe in nevladnimi strokovnimi institucijami, ki delujejo na področju zaščite največje koristi otrok.

Naloge Sveta za otroke bi bile:
– na podlagi ustave, konvencij in zakonov, izvajanje usklajevalnih nalog ter uresničevanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov za zaščito največje koristi otrok in razvoj obstoječe ravni kakovosti življenja otrok, ki jih zajema področje uporabe Konvencije ZN o otrokovih pravicah, Strategij o otrokovih pravicah OZN, Sveta Evrope in EU ter drugih obveznosti, ki jih je država Slovenija prevzela;
– spremljanje postopkov podpisovanja, ratifikacije in uveljavljanja novih mednarodnih pogodb ter spremljanje uresničevanja že sprejetih mednarodnih obveznosti države;
– dajanje mnenj o predlogih zakonov in drugih podzakonskih aktov s področij, ki zadevajo otrokove pravice;
– sodelovanje pri pripravi vsebinskih izhodišč nacionalnih programov (resolucij) in dajanje mnenj;
– spremljanje, ugotavljanje in ocenjevanje položaja otrok v družbi;
– spremljanje in spodbujanje sodelovanja med ministrstvi, strokovnimi institucijami ter nevladnimi organizacijami s področja otrokovih pravic;
– spremljanje usklajenega zbiranja in objavljanja ustreznih statističnih podatkov o položaju otrok;
– spremljanje in ocena vpliva otroške participacije na družbene spremembe, predlaganje ukrepov in spremljanje upoštevanja interesov otrok v drugih politikah na državni ravni;
– dajanje predlogov in priporočil glede financiranja dejavnosti za otroke v okviru javnega sektorja (šolstvo, zdravstvo, sociala, predšolska vzgoja), v okviru nevladnega sektorja, katerega financiranje je vezano na nacionalne programe (kultura, šport) in na financiranje programov nevladnega sektorja za otroke, ki nimajo podlag v nacionalnih programih (otroška participacija, druge prostočasne aktivnosti, programi za zmanjševanje socialne izključenosti otrok, …);
– opravljanje drugih nalog, skladno s pravili o delovanju sveta.

Strokovne in administrativne naloge za svet naj opravlja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

ZPMS si vse od ustanovitve pred 63-imi leti s svojimi programi in projekti prizadeva za uveljavljanje otrokovih pravic do zdravega razvoja, do zdravja otrok in mladostnikov, kakovostnega izobraževanja in prostega časa, socialne zaščite ter varnega in otrokovim potrebam skladnega družinskega in socialnega okolja. Posebno skrb je vseskozi namenjala uveljavljanju pravice do participacije, do aktivne udeležbe otrok v družbi. Posebej je bila aktivna Komisija za otrokove pravice, ustanovljena leta 1989. Njena prva uspešna prizadevanja so povezana z vključitvijo otrokovih pravic v slovensko ustavo, še preden je bila 20. novembra 1989 sprejeta Konvencija o otrokovih pravicah v OZN. Slovenija je bila tako ena izmed prvih držav, kjer so postale otrokove pravice ustavna kategorija, tudi zahvaljujoč prispevku Komisije za otrokove pravice.

Vsa leta si je ZPMS prizadevala za usklajeno in učinkovito delovanje vseh državnih in lokalnih organov, ki s svojim delom pomembno in mnogokrat usodno vplivajo na položaj otroka v družini, v socialnem okolju in v slovenski družbi. Vztrajala je in še vedno vztraja, da se dosežena raven zagotovljenih pravic ohrani ter dvigne raven zaščite otrok ter možnosti otrokovega usklajenega intelektualnega, kulturnega in socialnega razvoja v vseh delih Slovenije, in ne le v urbanih okoljih.

Dr. Sonja Merljak Zdovc                                                                       Darja Groznik

Predsednica Nacionalnega odbora                                                         Predsednica

za otrokove pravice                                                                                Zveza prijateljev mladine Slovenije

Varuhinja Vlasta Nussdorfer, njen namestnik Tone Dolčič in svetovalka Varuha Liana Kalčina so v torek, 17. 5. 2016, v prostorih Varuha sprejeli delegacijo Nacionalnega odbora mladih, ki deluje pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Članice in člani odbora so predsedujoči in drugi udeleženci in udeleženke zadnjih nacionalnih otroških parlamentov iz različnih slovenskih regij. Srečanja so se udeležili Ciril Cerovšek (dolenjska regija), Luka Irenej Pečan (osrednjeslovenska regija), Anja Furdi (štajerska regija) in Nina Pohorec (savinjska regija). Spremljali sta jih generalna sekretarka ZPMS Breda Krašna in strokovna sodelavka ZPMS Petra Zega.

V pogovoru so mladi udeleženci izpostavili nekatera vprašanja, s katerimi se pogosto srečujejo in ki so jih že obravnavali na otroških parlamentih, ter pričakovanja, da jim bo Varuh pomagal okrepiti njihov glas v družbi.

Izrazili so razočaranje nad odnosom nekaterih ravnateljev in ravnateljic osnovnih šol v Sloveniji, ki otroškim parlamentom na šoli ne namenijo dovolj pozornosti in celo sami izberejo predstavnike mladih, ki gredo na regijske otroške parlamente. To je nedemokratično, so zatrdili in povedali, da mladi večkrat izberejo tiste, ki znajo argumentirati, predstaviti ali se zavzeti za sovrstnike, niso pa vedno izbrani tudi najboljši po doseženem šolskem uspehu, kar morda starejši pričakujejo. Varuhinja je pritrdila kritičnemu odnosu mladih do nesprejemljive prakse in zagotovila, da bo Varuh vztrajal pri uveljavljanju pravic in že izraženih pričakovanj in priporočil mladih do participacije v družbi (Konferenca o participaciji otrok in mladostnikov, ki je bila 13. novembra 2014 v državnem zboru). Otroški parlamenti morajo postati prostor obravnave najpomembnejših tem, ki so v ospredju zanimanja osnovnošolcev in ne le osrednje teme, ki jo izberejo na zasedanju nacionalnega otroškega parlamenta. Postati morajo osrednja oblika izobraževanja za demokratično državljanstvo. Varuhinja je podprla predlog mladih, da bi pripravili skupno sporočilo s priporočili in pričakovanji, ki bi ga naslovili tako vodstvom osnovnih šol v Sloveniji in drugim, ki bi naj zagotovili pogoje delovanja otroških parlamentov na šolski, lokalni in drugih ravneh.

Predstavniki Nacionalnega odbora mladih so izpostavili tudi problem priprave in izvajanja razrednih ur na osnovnih šolah, ki so prepogosto le možnost administrativnega urejanja odsotnosti, so nezanimive, večkrat kaotične in dolgočasne. Zavzeli so se za bogatejši koncept razrednih ur, ki bo dajal možnost obravnave tudi aktualnih družbenih in razvojno psiholoških tem, če je treba tudi z ločenimi pogovori deklet in fantov. Izjemno jih moti tudi prepogosta pristranskost nekaterih učiteljic in učiteljev pri obravnavi in ocenjevanju posameznih učencev na osnovi nekaterih njihovih osebnih okoliščin, kar doživljajo kot nesprejemljiv odnos. Izrazili so željo, da bi imeli učenci možnost izraziti svoje mnenje o kakovosti učiteljevega dela, kar bi imelo tudi pozitivne učinke na odnose in komunikacijo med učitelji in učenci.

Posebej so opozorili na vprašanja svobodnega oz. nesvobodnega odločanja otrok o udeležbi pri verskih obredih in verski vzgoji. Poudarili so, da se povsem zavedajo pravic in odgovornosti staršev pri oblikovanju vrednostne, kulturne in verske vzgoje otrok, vendar bi morali tudi spoštovati njihovo mnenje v primerih, ko se jih več ne želijo udeleževati. Namestnik varuhinje Tone Dolčič je povedal, da je Varuh jasno izrazil stališče v primerih posega v telesno integriteto otroka iz verskih razlogov, zaradi želje njegovih zakonitih zastopnikov ali skrbnikov. To je Varuh ocenil kot kršitev otrokovih pravic. Starši imajo ustavno pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo, vendar je kar v največji meri treba spoštovati tudi otrokovo mnenje, in vsakokrat presojati v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti.

Mladi so poudarili, da se njihov glas, njihova mnenja in predlogi v družbi ne slišijo dovolj, in če jih odrasli poslušajo, jih dovolj ne upoštevajo pri sprejemanju odločitev. Razmisliti bi veljalo o nujnih ukrepih za razvoj novih oblik demokratičnega odločanja, v katere bodo v večji meri vključeni tudi mladi, ki danes sicer nimajo volilne pravice, si pa želijo postati aktivni državljani. Predlagali so nadaljevanje pogovorov o možnostih premika starostne meje volilne pravice s sedanjih osemnajstih na šestnajst let.

Predlagali so, da bi tudi Varuh človekovih pravic podprl njihova prizadevanja za uresničitev predlogov in priporočil iz njihovih nacionalnih parlamentov, med drugim tudi uvrstitev kariernega dne v program dela osnovnih šol, podporo pri ustanavljanju podjetniških krožkov, uveljavitev oddaj na TV, ki bi jih sami vodili ali v njih v večji meri sodelovali, zagotovitev neposrednega prenosa nacionalnega otroškega parlamenta na TV in drugo.

Varuhinja in njen namestnik Dolčič sta mlade podprla v njihovih prizadevanjih in obljubila, da bosta storila vse za okrepitev njihovega glasu v slovenski družbi.

Vir: http://www.varuh-rs.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnosti/novice/detajl/okrepiti-moramo-glas-otrok-glas-otroskih-parlamentov/?no_cache=1

Drage družine!

Ob 15. maju, Mednarodnem dnevu družin, smo za vas ponovno pripravili akcijo, ki vam v Tednu družin, od 15. do 22. maja 2016, omogoča prost vstop v različne muzeje in galerije. V spodnjem seznamu boste našli informacije, kdaj vam je ponujen prost vstop in kaj vse si boste lahko ogledali. Ob koncu pa najdete tudi dogodke, ki jih organizirajo naša lokalna društva in zveze prijateljev mladine. Z otroki boste tako lahko spoznavali skrivnosti umetnosti, se zabavali in učili ter skupaj preživeli zanimive urice vašega dragocenega prostega časa.

Vljudno vabljeni k udeležbi!

Seznam "Za družine brezplačno" 2016 (.pdf 703KB)

Mag. Maja Kersnik, predsednica Zveze družin

Zveza prijateljev mladine Slovenije na pobudo otrok iz pevskega zbora OŠ Nove Jarše v sredo, 11. maja, ob 19. uri, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, pripravlja dobrodelni koncert Otroci za otroke.

Gre za prav poseben koncert, prav posebnega pevskega zbora OŠ Nove Jarše, ki se mu bodo na odru pridružili znani glasbeniki, kot so Severa Gjurin, Vlado Kreslin, Niet, Matevž Šalehar – Hamo, Ula Ložar, Tina Marinšek …

Vstopnice za koncert so na prodaj v Cankarjevem domu in prek spletne strani: http://vstopnice.cd-cc.si/…/dobrodeln…/vstopnice-208527.html.

Otroški pevski zbor OŠ Nove Jarše pod vodstvom zborovodje Emirja Jušiča je zbor, ki skozi petje podaja pozitivna sporočila. S pomočjo koncerta želijo svojim vrstnikom omogočiti otroške radosti, ki jim jih njihova stiska ne dopušča. V ta namen se jim bodo na odru pridružili znani slovenski glasbeniki.

Celoten koncert je prežet z dobrodelno noto, zbrana sredstva bodo namenjena letovanju otrok iz socialno manj spodbudnega okolja v okviru akcije Pomežik soncu®

V Zvezi prijateljev mladine Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo razvoj dogajanja v primeru dečkov, ki sta po tragični družinski zgodbi najprej živela pri starih starših, nato pa ju je velenjski center za socialno delo namestil v rejniški družini. Kot je znano, je inšpekcijski nadzor pokazal, da je bila odločitev CSD strokovna in zakonita.

ZPMS ne bo polemizirala ali se kakor koli opredeljevala, ali je prav, da sta dečka v rejniški družini ali bi bilo bolje, da bi zanju v celoti skrbeli stari starši. Opažamo pa, da se v številnih medijih, na družabnih omrežjih in tudi drugod o tem širijo polemike, ki v nekaterih primerih presegajo mejo dostojnega govora. Zgodba pa je dobila tudi politični prizvok.

Opozarjamo, da presoje, kaj je največja korist za dečka, ne morejo biti stvar ulice oziroma protestnih shodov. Javnost, politiki, odvetniki in mediji ne morejo vedeti, kaj je največja korist za otroke, saj nimajo vpogleda v celotno dogajanje med štirimi stenami.

Pogosto je slišati, da strokovne službe ukrepajo prepočasi in premalo strokovno. Tudi v tem primeru je izražen dvom v pravilnost ravnanja. A dileme ne morejo biti prepuščene zgolj občutkom, saj ti ne temeljijo na podatkih. Če so bile narejene strokovne napake, naj se s tem ukvarjajo pristojne strokovne službe. Če nam je res mar za otroke, prepustimo odločitve in dileme o namestitvi otrok strokovnim krogom, nikakor pa ne ulici. Kajti ulica je tista, s katero je najlažje manipulirati. Kje je tu resnična skrb za otroke?