Vključevanje otrok v načrtovanje šolske reforme
Zavestni spregled ali utopija?
Prispevek ZPMS za Javno predstavitev mnenj o vzgoji in izobraževanju v luči že potekajoče kulikularne prenove, priprave nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje ter priprave zakonodajnih sprememb. Prispevek za Odbor za izobraževanje, znanost in mladino je pripravila Petra Zega, strok. sodelavka ZPMS in vodja programa Otroški parlamenti
v zadnjem času v Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) spremljamo (predvsem preko medijev) načrtovanje šolske reforme. Kot nevladni sektor in kot organizacija, ki se ukvarja z otroki, na dogodke oz. posvete v zvezi z reformo nismo vabljeni. Slišati je, da so načrti za reformo v pripravi že dlje časa, da so bile že narejene nekatere analize, ki jih strokovna javnost gotovo pozna. S širšo javnostjo informacije niso bile deljene. Zaskrbljujoče je, ker je časovnica reforme znana, vsebina pa ne. Časovnica narekuje hitro pripravo reforme, v roku enega leta. Hitenje pa običajno ne prinese najboljših in premišljenih rezultatov.
Zveza prijateljev mladine Slovenije se skozi svoje aktivnosti in programe trudi vključevati otroke, jih slišati in upoštevati. Gotovo ste že slišali za izraz participacija – to pomeni vključenost, aktivno sodelovanje. In gotovo ste že slišali za program Otroški parlamenti®, ki v letošnjem šolskem letu poteka že 33. leto zapored. Vanj so vključeni otroci, osnovnošolci, ki vsako leto sami izberejo temo, o kateri se želijo pogovarjati. Letos je to Duševno zdravje otrok in mladih. Po do sedaj izvedenih regijskih parlamentih je že jasno, da je šola velik stresor za otroke in da pomembno vpliva na njihovo duševno zdravje. Tudi učitelji opažajo porast stisk otrok, še posebej čustveno-vedenjskih motenj, za reševanje katerih niso ustrezno usposobljeni.
Vsakokratni izbor osrednje teme Otroških parlamentov je pomemben pokazatelj, kaj otroke »žuli«, o čem se želijo pogovarjati in o čem želijo več informacij. S tem vam želim sporočiti, da so otroci v letih do sedaj razpravljali že tudi o temah, povezanih s šolo in šolstvom, npr. Otrokom prijazno šolo (1992), Naše mnenje o devetletki (2006), Izobraževanje in poklicna orientacija (2014), Šolstvo in šolski sistem (2017 in 2018) in Moja poklicna prihodnost (2019-2021). To pomeni, da sami zaznavajo izzive in imajo tudi predloge. In do sedaj še niso bili vključeni v noben načrt prenove vzgoje in izobraževanja. Zato mi dovolite, da na tem mestu navedem le nekatere njihove predloge, za katere menimo, da bi bilo smiselno o njih razmisliti in jih upoštevati:
- Del obvezne vsebine v osnovni šoli bi moralo biti tudi učenje o prvi pomoči, osnovah bontona, retoriki, upravljanju osebnih financ (finančna pismenost), ekoloških temah, trajnostnem razvoju, itd. Potrebujemo več znanj za življenje in ne le kopičenje informacij, več praktičnih in življenjskih vsebin (težko povezujemo učno snov s praktičnim življenjem).
- Pričakujemo več medpredmetnega povezovanja, združevanja podobnih vsebin različnih predmetov.
- Ugotavljamo, da je v učnem načrtu preveč snovi, kar pomeni, da ne moremo predelati vsega do konca šolskega leta.
- Več razrednih ur. Primarni cilj bi morala biti vzpostavitev dobrega odnosa med učitelji in učenci ter graditev dobrih medsebojnih odnosov.
- Vzpostaviti moramo večje spoštovanje med učenci, učitelji in delavci šole.
- Želimo si, da bi nas vsi učitelji v šoli obravnavali enakopravneje in pravičneje.
- Potrebujemo več poklicnega usmerjanja (ne samo v 9. razredu), spoznavanje poklicev na delovnem mestu, več obiskov podjetij, lokalnih kmetij in obrtnikov ter karierne dneve za boljše informiranje otrok o izobraževanju.
- Predlagamo ukinitev ocenjevanja pri predmetih športna vzgoja, glasbena in likovna umetnost ter uporabo pisnih ocen (manj uspešno, uspešno, zelo uspešno). Ti predmeti naj ne vplivajo na vpis v srednjo šolo.
- Pri pouku naj učitelji uporabljajo zanimivejše metode in oblike pouka ter upoštevajo vse stile učenja, tudi vizualni, slušni ali gibalni način, igre, delo v skupinah.
- Predlagamo alternativne metode učenja: učilnice na prostem in učenje v naravi, medvrstniške predstavitve in debate, učenje s pomočjo filmov, slikovne primere, terensko in projektno delo, uporaba konkretnega materiala, več samostojnega in skupinskega dela učencev in manj frontalnega pouka, kjer so učenci le poslušalci.
To je le nekaj primerov predlogov otrok. V kolikor imate voljo in interes po več informacijah, si lahko ogledate zbornik o uresničevanju pravice otrok do participacije z naslovom Državljani prihodnosti, ki je bil izdan ob 30-letnici Otroških parlamentov in v 2. delu navaja ugotovitve in predloge otrok tudi z drugih področij. Dostopen je na povezavi
https://www.zpms.si/wp-content/uploads/2020/12/publikacija-Konvencija_zpms-2020-web.pdf, na željo pa ga lahko pošljemo tudi v fizični obliki.
Omeniti velja tudi projekt Naše mnenje šteje, v katerega so bili vključeni otroci od 13. do 17. leta starosti. Osrednja tema projekta je bila participacija otrok – na 4 področjih: na področju šolstva, zdravstva, v sodnih in upravnih postopkih ter v lokalnih skupnostih. Ključni 3 predlogi otrok na področju šolstva so bili: enakovredna obravnava učencev, zanimivejše poučevanje ter razporejeno ocenjevanje. Vsi predlogi so zapisani v Beli knjigi ZPMS o uresničevanju pravice otrok do participacije: https://www.zpms.si/wp-content/uploads/2022/09/Bela-knjiga-o-uresnicevanju-pravice-otrok-do-participacije2022.pdf
Ob vsem tem ne gre pozabiti na otroke s posebnimi potrebami. Tudi oni so del vzgoje in izobraževanja, vendar se jih ne omenja. Število otrok s primanjkljaji narašča. Kako bo potekal ta del reforme šolskega sistema? Šolske reforme v EU se dogajajo zaradi povečanega števila otrok s posebnimi potrebami in otrok priseljencev. Država naj prednostno poskrbi za veljavne oblike krajših izobraževanj za profile, ki vstopajo v šolski sistem brez osnovnih pedagoških znanj in kompetenc (spremljevalci, asistenti, itd.). V luči naštetega bi bilo smiselno razmisliti tudi o spremembah oz. ponudbi novih programov na področnih fakultetah.
Za zaključek:
Otroci in učitelji so tisti, katerih se bodo spremembe najbolj dotikale, živeli jih bodo vsakodnevno v šoli. In bili so malo ali nič povprašani, kaj oni menijo oz. kako oni vidijo stvari. Seveda je to težko, če ne vemo povsem, o kakšnih spremembah je govora. O digitalizaciji? Kaj to pomeni? Digitalizacija
učbenikov in delovnih zvezkov, digitalizacija učnega okolja? Digitalizacija je do neke mere nujna v času, v katerem živimo, vendar moramo biti pozorni, kdaj ni več v korist otrok. Kot pravi dr. Mirjana Ule v intervjuju v Objektivu 11. 3. 2023, se je z digitalizacijo porušila socialna podpora vrstnikov, vrstniki so postali tekmeci, namesto da bi bili sodelavci. S trditvijo se popolnoma strinjamo in na to velja biti pozoren pri prenovi šolskega sistema.
Ne pozabimo pa obdobja epidemije: otroci so se »čez noč« znašli v povsem novi situaciji, med štirimi stenami doma. Šolanje in vse dejavnosti so bile osredinjene na računalnik in telefon. Kaj je to pomenilo za družine iz socialno šibkejših okolij? Prenekatere niso imele računalnika ali pa je bil v družini le eden, v nekaterih okoljih je bila težava dostopnost do interneta – otroci niso imeli možnosti slediti pouku in dostopati do šolskih gradiv. Kaj pomeni digitalizacija za te družine? Se bodo glede na družinske prihodke lahko »digitalizirale«? Bo reforma ustvarjala še več razlik med otroki, med tistimi, ki jim je digitalizacija dostopna zaradi solidnega finančnega stanja družine in tistimi, katerih starši digitalizaciji finančno ne morejo slediti?
Na pripravljavce reforme naslavljam pobudo, da po načelu »nič brez nas o nas« oz. »nič brez otrok o otrocih« vključite otroke v načrtovanje reforme. Seveda to zahteva dodatni napor, angažma, da se kompleksni strokovni jezik prevede v otrokom prijazen in razumljiv jezik. Da vedo, o čem teče beseda. V kolikor pri tem potrebujete pomoč, vam bomo z veseljem pomagali.
Petra Zega,
strok. sodelavka ZPMS in vodja programa Otroški parlamenti®
