Danes, 17. maja, na mednarodni dan telefonov za pomoč otrokom v stiski ponovno začenjamo vseslovensko akcijo “Tom potuje, otroke obiskuje”. Z akcijo želimo otrokom in mladostnikom predstaviti pomen pogovora, jih seznaniti s TOM telefonom ter jim ga približati kot enega izmed virov pomoči, kadar se znajdejo v stiski ali potrebujejo pogovor.

dr. Albert Mrgole, predsednik Nacionalne mreže TOM telefon, z nagovorom mladim pozdravlja začetek letošnje akcije. 

»Spoštovani odraščajoči! V stiku sem z mnogimi zgodbami, ki se odvijajo v vaših dušah. V stiku sem z mnogimi čustvi, ki jih doživljate v svojih srcih. Vse, kar doživljate, je vaše in pravico imate do vseh občutkov v sebi. Rad bi vam sporočil le eno. Kdaj so naša notranja občutja pretežka, da bi jih zmogli nositi sami. Takrat nas razjedajo, ne dajo nam spati, ne moremo se zbrati za delo, ne zmoremo misliti na kaj drugega. Takrat, ko so notranji občutki pretežki, ni prav, da jih nosite sami. Da se sami ukvarjate z njimi. Tako zelo rad bi vam sporočil, da je možno vse še tako težke situacije rešiti, če lahko svojo notranjo težo podelimo z drugimi, ki jim je mar za nas. Nič ni nerešljivega, dokler živimo. Zato vas samo spomnim, da smo med drugimi, ki jim je vedno mar za vas, tudi svetovalci na TOM. Da vam bomo vedno prisluhnili in skupaj našli odgovor na vsako vaše vprašanje. Želim vam sproščeno in veselo mladost.«

Lansko leto, ko smo prvič izvajali akcijo “TOM potuje, otroke obiskuje”, smo se uspeli približali otrokom in mladostnikom kot še nikoli do sedaj. Sodelovalo je kar 193 osnovnih šol, zato si letos želimo, da se nam pridružijo še preostale šole. Povratne informacije, fotografije in videoposnetki iz šol so nam pokazali, da so bili tako otroci kot pedagoški delavci z akcijo nadvse zadovoljni in da je bila akcija zelo dobro sprejeta.

»Z otroki se je potrebno pogovarjati, saj je stisk čedalje več. Vsak peti osnovnošolec, ki je lani sodeloval v akciji “TOM potuje, otroke obiskuje”, je imel probleme in težave z vrstniki, vsak peti tudi težave v družini, vsak osmi je poročal o psihičnih težavah. Na nas odraslih je torej naloga, da otrokom prisluhnemo in ustvarimo varen neobsojajoč prostor za pogovor«, poudarja Darja Groznik, predsednica ZPMS. Ob tem akciji “TOM potuje, otroke obiskuje” želi uspešno popotovanje po Sloveniji, otrokom pa čim več poguma za pogovor. 

Tako kot pedagoško in svetovalno osebje na šolah tudi na TOM-u opažamo, da otroci in mladostniki težko spregovorijo o svojih dilemah. Znotraj lanskoletne akcije smo prejeli več tisoč anonimnih zapisov različnih stisk in vprašanj otrok, o katerih ne zmorejo spregovoriti z odraslimi oziroma želijo to zaupati anonimnemu prijatelju.

»Z akcijo želimo otrokom in mladostnikom predstaviti pomen pogovora, jih seznaniti s TOM telefonom ter jim ga približati kot enega izmed virov pomoči, kadar se znajdejo v stiski ali potrebujejo pogovor. Pogovor je pomemben zato, ker je osrednji prostor, v katerem otrok pridobi izkušnjo, da je sposoben in pripravljen iskati pomoč. Sposobnost iskanja pomoči pa je zelo pomemben varovalni dejavnik in temelj, na katerem otrok gradi obvladovanje katerekoli težave za vsa obdobja življenja,« pojasnjuje Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja TOM.

V sodelovanju z osnovnimi šolami želimo otroke od 4. do 9. razreda spomniti, da nam pogovor lahko pomaga, da se počutimo lažje, se razbremenimo, umirimo in dobimo občutek, da v stiski nismo sami. S pogovorom problem pogosto postane manjši, bolj obvladljiv; stvari, ki so se prej mogoče zdele nerešljive, postanejo rešljive. Veliko hitreje in lažje najdemo rešitev, bolj jasno vidimo, kaj bi bilo dobro narediti in kako lahko v težki situaciji poskrbimo zase.

Da bo TOM nahrbtnik z vso svojo dragoceno vsebino za izvedbo učne ure res pripotoval v vsako osnovno šolo, se lahko osnovne šole še vedno prijavite na: tomtelefon@zpms.si.

Sporočilo za javnost

33. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT: DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK IN MLADIH

V torek, 11. aprila, je v veliki dvorani Državnega zbora RS potekalo zasedanje 33. nacionalnega Otroškega parlamenta (NOP) v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). 118 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije je razpravljalo o osrednji temi Duševno zdravje otrok in mladih oz. štirih podtemah: Kaj je duševno zdravje?; Vpliv okolja na moje duševno zdravje; Moji viri pomoči; Spremembe za krepitev mojega razvoja. Mlade parlamentarce so pozdravili in nagovorili: predsednica Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič, predsednik vlade dr. Robert Golob ter predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije ga. Darja Groznik.

V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) opažamo, da se je duševno zdravje otrok slabšalo že pred epidemijo, z epidemijo pa je bil dosežen vrh. Epidemija je močno zaznamovala duševno zdravje družbe kot celote in to so občutili tudi otroci in mladi. Zato ni presenečenje, da so za temo Otroških parlamentov izbrali to pomembno področje, ki se tiče nas vseh, ne le otrok in mladih. Program Otroški parlamenti^® letos prinaša prav tisto, za kar se v ZPMS zavzemamo že 70 let – za vključenost otrok in mladih v dogajanje. Že 70 let vztrajamo, da je mlade potrebno poslušati, slišati in upoštevati. Potrebno jih je vključevati v odločitve. Brez dejanskega vključevanja so besede, da so otroci naše največje bogastvo, žal mrtve črke na papirju. Danes so mladi parlamentarci izpostavili mnogo težav, pa tudi rešitev. Naj se sliši glas otrok!

Naj spomnimo, da je leto 2023 tudi slovensko leto duševnega zdravja.

Predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič: »Duševno zdravje v Sloveniji je na splošno premalo naslovljeno in premalo sistemsko urejeno področje, posledice občutijo vse skupine ljudi, še posebej pa mladi, ki se v obdobju odraščanja srečujete še z mnogimi drugimi izzivi. /… /  Za vsako težavo, o kateri spregovorite, se vedno najde rešitev. / … / Dolžnost nas odraslih je, da vam mladim prisluhnemo in da vas slišimo ter da vas upoštevamo. Vaše potrebe moramo postaviti v središče oblikovanja naših politik, saj ste naša prihodnost. /… / Predvsem pa vam polagam na srce: bodite zvesti samim sebi in se ukvarjajte s stvarmi, ki vas veselijo. Družite se z ljudmi, ki jim zaupate in se ob njih dobro počutite. Zasledujte svoje cilje ter se trudite za lastno srečo in se na tej poti ne primerjajte z drugimi. To je osnova za vaše dobro duševno zdravje v prihodnosti.« 

Predsednica ZPMS Darja Groznik je v nadaljevanju izrazila zadovoljstvo, da v programu Otroški parlamenti^® sodeluje večina osnovnih šol v Sloveniji, po lanskoletni poizvedbi kar 86%. Groznikova je povedala, da je izbrana tema resen pokazatelj, kaj otroke skrbi in o čem si želijo več informacij. Izrazila je resno skrb glede slabega duševnega zdravja med mladimi, ki je po njenem mnenju eskaliralo po pandemiji. Darja Groznik: »Vsakič izberete temo vi in izbrana tema je pomemben pokazatelj, kaj vas »žuli«, o čem se želite pogovarjati, o čem želite več informacij. / … / Po podatkih TOM telefona vsako šesto e-sporočilo poroča o težavah v družini, vsako enajsto e-sporočilo je lani vsebovalo samomorilne težnje mladih. To je podatek, ki je zelo zaskrbljujoč. /… / Zavedajmo se vsi skupaj, da duševno zdravje ne sme biti tabu tema – duševno zdravje je enako pomembno kot fizično zdravje. Zato tudi razmišljajte v smeri, da ste s sošolci sodelavci, ne tekmeci, da je pomembno sodelovanje, prijateljstvo, nudenje pomoči, zaupanje, prijaznost. Vse to so tudi vrednote, ki – to pa je naslovljeno na snovatelje šolske reforme – morajo stopiti v ospredje. Po letos izvedenih parlamentih je videti, da vam šola povzroča veliko stresa. Vaši predhodniki so imeli tudi veliko dobrih idej, kako je lahko šola še boljša – gotovo imate take ideje tudi vi. Napotke in predloge smo v imenu vaših predhodnikov predstavili Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Ponavljam, in naslavljam s to pobudo vse, ki bodo vključeni v reformo šolskega sistema: nič brez otrok o otrocih. Poslušajte predloge otrok, mnogi so odlični in hitro izvedljivi.«

Ob zaključku je Groznikova še nagovorila vse osnovne šole, da se prijavijo k akciji »TOM potuje, otroke obiskuje«. Lansko leto, ko smo izvajali akcijo prvič, smo se uspeli približali otrokom in mladostnikom kot še nikoli do sedaj. Sodelovalo je kar 193 osnovnih šol, zato si letos želimo, da se nam pridružijo še preostale šole. Otrokom in mladostnikom želimo predstaviti pomen pogovora, jih seznaniti s TOM telefonom ter jim ga približati kot enega izmed virov pomoči, kadar se znajdejo v stiski ali potrebujejo pogovor. Letošnja akcija bo trajala od 17. maja letos do 17. maja 2024, šole pa se lahko prijavijo do 8. maja na tomtelefon@zpms.si.

V dopoldanskem času so mladi razpravljali v skupinah, v plenarnem delu pa poročali o svojih ugotovitvah in predlogih. V plenarnem delu so se mladim udeležencem pridružili številni gostje, med njimi tudi predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob, ki je z mladimi delil naslednje misli: »Duševna bolezen lahko prizadene kogarkoli, tudi vas, in v tem ni nič sramotnega. Več, kot bomo o tem govorili, bolj bomo destigmatizirali to področje. Mogoče bo zaradi več govorjenja tudi manj bolezni. Sami si lahko pomagamo s športom, z zdravo prehrano. Pomagajte sami sebi in svojim vrstnikom. Kar se tiče družabnih omrežij in sovražnega govora, moramo vsi skupaj stremeti k strpnosti. Svoje prijatelje in okolico razsvetlite z ljubeznijo. Na tak način lahko vi pomagate. Podajte jim roko in vsem bo veliko lažje.«

Ključne ugotovitve po razpravah v skupinah:

1. Kaj je duševno zdravje?

V tem delu se je k razpravi mladim parlamentarcem pridružil Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je povedal: »Mi se že od začetka našega mandata ukvarjamo s tem, kako destigmatizirati duševno zdravje in kako vam približati ustrezno podporo oz. pomoč. Kako vam, mladim, bistveno hitreje zagotoviti ustrezno strokovno pomoč. Vendar se tukaj srečujemo z eno veliko oviro, to so starši, ki hitro skočijo v zrak, češ, da njihov otrok pa že ni nor in pomoči ne potrebuje. Resnično je pomembno, da telesno zdravje enačimo z duševnim zdravjem. Zato smo tudi razglasili letošnje leto kot leto duševnega zdravja. Prepričani smo, da bo 1. 1. 2024 že bistveno bolje, kot je danes.«

Mladi so v tem delu izpostavili probleme s katerimi se srečujejo: ne znajo poiskati ustrezne pomoči, slaba samopodoba, previsoka pričakovanja okolice, neresni odnosi do kompleksnosti duševnih problemov ter stigmatizacija ljudi z duševnimi problemi. Rešitve, ki jih predlagajo so na več ravneh: na ravni posameznika (ukvarjanje s športom, kulturo, pomoč drugim, ker s tem pomagamo sebi …), na ravni šole (škatlice za anonimna pisanja težav, spodbudne misli na hodnikih šol, ozaveščanje o duševnem zdravju, seminarji za učitelje in učence za izobraževanje v dobre mediatorje za reševanje sporov …), na ravni države (izkoreninjenje pogleda, ki stigmatizira duševne bolezni, lažji dostop do usposobljenih strokovnjakov ter izobraževanje za starše, da lahko lažje pomagajo svojim otrokom).

• Vpliv okolja na moje duševno zdravje

Okolje lahko vpliva na duševno zdravje tako pozitivno kot negativno, največji vpliv na duševno zdravje pa ima po njihovem mnenju družina. Pomembno je, da v družini vlada enakopravnost in da starši otroke sprejmejo takšne, kot so. V kolikor pride do nerešljivih težav v domačem okolju, je primeren naslov za reševanje teh težav – terapevt, ki se pogovarja z vsakim članom posebej in nato skupaj. Tudi šola pomembno vpliva na duševno zdravje. Pedagogi morajo bolje razumeti učence in se jim kdaj tudi prilagoditi. Biti učitelj pomeni tudi biti oseba. Učitelji bi morali biti bolje motivirani za svoje delo in bolj spremljati obnašanje/razpoloženje učencev. Če bi bolje razumeli mlade, bi lažje komunicirali z njimi ali zaznali stiske. Mladi menijo, da so učenci, ki nimajo »naziva/statusa« nadarjen učenec, odrinjeni in zapostavljeni. Zapostavljeni so tudi tisti, ki prihajajo iz ruralnega okolja. Na tretje mesto pomembnosti pa so mladi postavili prijateljstvo. V prijateljstvu je pomembno zaupanje. Potrebno je izbirati prave prijatelje in se čim bolj odmikati od socialnih omrežij. Na koncu so izpostavili še samopodobo – zdrava samopodoba je pomembna in ključno je, da se ne primerjamo, temveč sledimo svojim ciljem, ki niso zastavljeni previsoko.

• Moji viri pomoči

Po mnenju otrok so viri pomoči lahko negativni (kot distrakcije), po katerih posegamo v trenutkih nemoči, vendar težav ne rešijo. Na drugi strani pa so lahko pozitivni, začasni in trajni viri pomoči. Največkrat ponovljena ideja za rešitev iz stiske je poznavanje samega sebe. Tukaj je pomembna dobra samopodoba, kot temelj duševnega zdravja. Vir pomoči je lahko tudi šola (strokovna služba in učitelji), prijatelji in družina. Še posebej družina ima tisto funkcijo, kjer bi morali otroci imeti možnost povedati vse kar jih teži. Vsak posameznik pa mora najti ravnovesje med vsemi danimi viri. Zato je pomembno poznavanje samega sebe.  

V razpravi je sodelovala tudi Melani Mekicar, ambasadorka duševnega zdravja na Ministrstvu za zdravje: »Včasih nam ne morejo pomagati ne učitelji, ne starši. Zato se mi zdi, da pozitivna samopodoba izhaja iz klime v razredu, med vrstniki. Dobri odnosi z vrstniki so res ključni za zdrav duševni razvoj, vi se morate znati med sabo pogovarjati in skrbeti za to, da se ne »uničujete« med sabo, pač pa podpirate, vi morate držati skupaj.«  

• Spremembe za krepitev mojega razvoja

Razmišljanja in sklepi na tem področju so bila, da je v šolah preveč sedenja in da mladi nimajo dovolj prostora ne za gibanje, ne za druženje, oboje pa bistveno vpliva na zmanjševanje stresa. Mladi predlagajo napovedano ocenjevanje, ki prav tako ne povzroča toliko stresa, kot napovedano preverjanje znanja. Ta novonastali čas pa bi usmerili v učenje timskega dela, govorništva … Slišati je bilo, da so svetovalne službe težko dosegljive (preobremenjene), razredniki pa ne znajo pomagati otrokom, zato si želijo več svetovalnih delavcev ali drugih strokovnih služb ter opolnomočiti učitelje za delo z mladimi. Mladi si želijo tudi dodatno izobraževanje, kako pomagati vrstnikom v stiski ter kako prepoznati simptome duševnih stisk, svojih ali drugih.    

Tema 34. nacionalnega Otroškega parlamentav prihodnjem letu ostaja enaka: Duševno zdravje otrok in mladih.

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS)

Foto za Zvezo prijateljev mladine Slovenije: Anže Krže.