SZJ: IZBRANA TEMA ZA 35. OTROŠKI PARLAMENT JE ŠOLSKI SISTEM
Danes, 8. aprila, je v veliki dvorani Državnega zbora RS potekalo zasedanje 34. nacionalnega Otroškega parlamenta (NOP), ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). 115 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije je razpravljalo o osrednji temi Duševno zdravje otrok in mladih oz. štirih podtemah: Kaj je duševno zdravje?; Vpliv okolja na moje duševno zdravje; Moji viri pomoči; Spremembe za krepitev mojega razvoja. Mlade parlamentarce sta pozdravili in nagovorili predsednica Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik.
V program Otroški parlamenti® je bilo v letošnjem letu vključenih 392 osnovnih šol. Mladi so imeli letos še eno pomembno nalogo, in sicer da izberejo novo temo na katero bodo debatirali prihodnji dve leti. Med 7 predlaganimi temami, ki so jim mladi parlamentarci namenili največ pozornosti, je za temo 35. nacionalnega Otroškega parlamenta®, ki bo potekal v prihodnjem šolskem letu izbrana tema ŠOLSKI SISTEM (problemi šolskega sistema, ocenjevanje, vpis v srednjo šolo, balast v učnih načrtih, primerjava šolskih sistemov v različnih državah).
Uvodoma je mlade parlamentarce pozdravil dosedanji predsednik Otroških parlamentov® Vid Žveglič, ki je predal mandat novo izvoljeni predsednici delovnega predsedstva OP Livii Zari.
Predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič je v svojem nagovoru dejala: “Tema o kateri ste razpravljali, je bila zelo zahtevna in izjemno občutljiva, je pa ključnega pomena za kakovost življenja v naši državi. O tem smo se v preteklosti bistveno premalo pogovarjali. Na vseh ravneh. Tako v ozkih intimnih krogih vsakega od nas, ali pa kot skupnost v celoti. O razlogih, zakaj je temu tako, bodo gotovo lahko več povedali strokovnjaki s tega področja. Temo vašega zasedenja sama razumem tudi kot iskreno željo, da se na tem področju stvari spremenijo na bolje. Želim si, da bi se pogovarjali odprto, brez predsodkov in strpno. Različna mnenja nas lahko le bogatijo. Ko boste kasneje sprejemali odločitve, jih sprejemajte z odgovornostjo in na podlagi strokovnih argumentov in dejstev. Vem, starejši vam pri tem nismo vedno najboljši vzor. A nihče nam ne brani, da se česa ne naučimo tudi od vas, mlajših. Tisti, ki boste po taki ali drugačni poti pozneje v življenju postavljeni pred odgovoren izziv opravljanja javne funkcije, boste hitreje, kot se vam morda zdi danes, soodločali o usodi nas, ki danes sprejemamo odločitve v tej hiši in o usodi vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Vi boste odločali o tem, kakšno kakovost življenja bo imela moja generacija v starosti, morda celo o tem, ali bo Slovenija ostala oaza miru v tem našem nemirnem svetu, pa tudi kakšno odločitev prejšnjih generacij boste morali popravljati. Današnji svet se zelo hitro spreminja in rešitve, za katere so naši predhodniki še pred kakšnim desetletjem menili, da so dobre, so lahko danes že zastarele. Zato moramo v tej hiši pogosto spreminjati zakone in druge akte ter jih prilagajati bliskovitemu razvoju sodobne družbe. Karkoli pa vam bo življenje prineslo, vam iskreno želim, da ostanete vedoželjni in odprti, sočutni in strpni do vseh ljudi okoli vas. Naj vas ne bo strah različnosti, ki nas le bogati. Spoštovane poslanke in poslanci 34. nacionalnega Otroškega parlamenta, želim vam uspešno delo in se veselim priložnosti, da se iz vaših razprav ter sklepov na temo duševnega zdravja mladih in otrok tudi sama kaj naučim.”
Predsednica ZPMS Darja Groznik je nagovorila z besedami: »Mladi, ki ste danes tu, ste glas vseh, ki so sodelovali v Otroških parlamentih tekom leta. Program Otroški parlamenti® spodbuja aktivno državljanstvo in participacijo otrok v družbenem življenju, spodbujamo vas, da izražate svoje mnenje. Imate veliko predlogov, ki so uresničljivi, in danes ponovno pozivam vse odločevalce v naši državi, da vašim predlogom tudi prisluhnejo. Le aktivno vključevanje vas, mladih v življenje skupnosti lahko prispeva k strpni, demokratični družbi, ki bo cenila medsebojno sodelovanje. Če bomo odrasli zapostavljali otroke, mlade, se naši skupni prihodnosti slabo piše.«
Po uvodnem pozdravu je nadaljevala: »Sledili smo vašemu lanskemu predlogu, da na ZPMS pripravimo krajši vprašalnik o tem, kako dobro starši poznajo duševno zdravje in stiske otrok.” Starši so anonimno odgovarjali med 5 in 15. marcem, prejetih je bilo 3.982 odgovorov, med njimi 86 % mam in 14 % očetov, največ v starostni skupini 36-45 let. Staršem se duševno zdravje in stiske otrok ne zdijo tabu tema. Kar 87 % jih pravi, da kot starši prepoznavajo stisko pri svojem otroku. Kot najpogostejši vzrok za stisko svojih otrok navajajo odnose med vrstniki, pritiske v šoli in odnose v družini. Sledijo prevelike zahteve in previsoka pričakovanja odraslih, potem nasilje in spletno nadlegovanje. Kar 98 % staršev pravi, da se s svojim otrokom pogovarjajo o stiskah in težavah in v več kot polovici primerov so starši sami prepoznali stisko pri otroku. Če se otrok znajde v stiski, kar 85 % staršev ve, kam se obrniti po pomoč. Odgovori so zanimivi, ker so pa drugačni od tistega, kar pravite vi mladi parlamentarci. Menite, da je duševno zdravje še vedno tabu tema in da si svojih težav ne upate zaupati odrasli osebi. To je pokazala tudi analiza akcije »TOM potuje, otroke obiskuje«, kjer je 95 % učencev poročalo, da ostajajo sami s svojimi težavami, da težave ne zaupajo staršem. To je rezultat analize več kot 10 tisoč anonimih sporočil. Zakaj torej take razlike? se sprašuje Groznikova ter nadaljuje, da se postavlja pomembno vprašanje: ali starši otroke sploh razumemo ter zaključi “upam, da bo vaše sodelovanje na otroškem parlamentu dragocena, dobra izkušnja. Da boste spoznali, kako je potrebno poslušati drug drugega, se strpno pogovarjati in sodelovati. Le s sodelovanjem lahko gremo kot družba naprej.«
V dopoldanskem času so mladi razpravljali v skupinah, v plenarnem delu pa najprej poročali o svojih ugotovitvah in predlogih, nato pa je sledila razprava. Plenarnega dela zasedanja se je udeležil tudi predsednik Vlade RS dr. Robert Golob in drugi gosti.
Glavni poudarki razprave
Mladi so izpostavili, da jih starši ne razumejo in jim ne znajo konstruktivno pomagati; da jim nenapovedana preverjanja znanja povzročajo stres ter da bi bile lahko delavnice, ki so izvajane v šolah, lahko bolj zanimive. Menijo, da zelo pomaga pogovor z osebo, ki deli lastno izkušnjo, izpostavljajo pa tudi vključitev staršev v šolski proces in vzajemno medsebojno spoštovanje med učenci in učitelji. Ocenjujejo, da so sami sebi lahko največji preventivni dejavnik. Seznanili so odrasle, da mladi staršem ne zaupajo, jim ne povejo svojih težav, ker se bojijo reakcije, in da je tudi le peščica učiteljev, ki bi jim zaupali. Izpostavili so, da klic na pomoč ne sme pomeniti izgube dostojanstva. Poudarjajo, da se mora stanje v šolah izboljšati, saj svetovalni delavci ne delujejo preventivno, ampak se pojavijo le ob “hudih” dogodkih. Opozorili so tudi na nedostopnost strokovne pomoči. Ne sme pozabiti na osamljene in zasmehovane otroke ter tistim mladim, ki si poiščejo pomoč, zares takoj pomagati.
MEMORANDUM OTROK O IZZIVIH NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA OTROK IN MLADIH IZROČEN PREDSEDNICI DRŽAVNEGA ZBORA RS V ŽELJI, DA BO GLAS OTROK SLIŠAN
Na današnjem nacionalnem zasedanju so otroci zaključili z dvoletno razpravo o temi »Duševno zdravje otrok in mladih« in na koncu sprejeli memorandum otrok o izzivih na področju duševnega zdravja otrok in mladih, ki so ga izročili predsednici Državnega zbora RS. V memorandumu so zapisane ključne ugotovitve mladih parlamentarcev.
Kaj je duševno zdravje?
Duševno zdravje je stanje počutja, ki nam omogoča, da uresničujemo svoje potenciale, se spopadamo s stresom in znamo uravnavati čustva glede na okoliščine. Če je duševno zdravje porušeno, lahko vodi tudi v različne bolezni in težave. Duševno zdravje je kompleksno. Vpliva tako na počutje in samopodobo kot tudi na izražanje čustev, dojemanje okolja, itd. Duševno in čustveno zdrava oseba ima pozitivno samopodobo, pozitiven odnos do sebe in drugih. Nikoli ne smemo pozabiti, da smo do sebe prijazni in spodbujajoči, saj se vse začne pri nas samih. Duševno zdravje ne sme biti tabu, pogovor o duševnih težavah ni znak šibkosti, temveč znak zrelosti. Duševno zdravje moramo dati na isto raven kot telesno zdravje.
Predlogi za izboljšave:
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naj izvede anketo o duševnem zdravju otrok in mladih, da se pokaže dejansko stanje, naj zagotovi več športne vzgoje in povečanje števila strokovnih (svetovalnih) delavcev, naj preuči možnost, da se tematika duševnega zdravja vključi v učne načrte in da bi šolski programi vsebovali vsebine za krepitev duševnega zdravja, za osebnostno krepitev in opolnomočenje mladih za samostojno odločanje, kritično mišljenje in krepitev pozitivne samopodobe, obiski psihologa vsaj 1x tedensko na šoli (imeli bi osebo, ki bi se ji lahko zaupali). To osebo bi si več šol delilo in ne bi bil potreben velik finančni strošek, vsaka šola naj ima zaupnika (osebo, ki jo kot zaupanja vredno prepoznavamo mi; lahko je kdorkoli na šoli). Zaupniki na šolah bi nevtralno poročali tudi o težavah, ki se nanašajo na odnose učenec-učitelj.
Ministrstvo za zdravje naj omogoči hitrejši dostop do psihologov, psihoterapevtov, psihiatrov in vseh drugih strokovnih pomoči, ki nam lahko pomagajo pri premagovanju stisk.
Duševno zdravje je nujno treba destigmatizirati in detabuizirati – ozaveščanje o duševnem zdravju in njegovo promoviranje na vseh ravneh (predlog za vse šole: Živa knjižnica – iskrena, čustvena pripoved osebe, ki je nek problem doživela).
Vpliv okolja na moje duševno zdravje
Okolje lahko vpliva na duševno zdravje tako pozitivno kot negativno. Okolje predstavljajo družina, prijatelji/vrstniki, šola, družbena omrežja, splet, tudi življenjsko okolje (dobre/slabe bivalne razmere; urejen/neurejen kraj bivanja; možnosti, ki jih mladim nudi kraj bivanja).
Na duševno zdravje pozitivno vplivajo dobri odnosi, urejenost domačega okolja, zaupanje, hobiji, druženje s prijatelji, spoznavanje, kaj nekoga veseli, glasba, umetnost, šport. Negativno pa vplivajo slabi odnosi v družini (med starši, ločitve, finančne stiske), v šoli (medvrstniško nasilje, izločanje iz družbe/razreda, pritiski učiteljev), pritiski družbe, spolna usmerjenost in drugačnost.
Zelo pomembno je, kako sami doživljamo svet okoli nas in da živimo v okolju, v katerem se počutimo varno ter sproščeno.
Predlogi za izboljšave:
- Uvedba Šole za starše (inovativni pristopi, kratka zoom srečanja, kvizi, obvezna predavanja v času šolanja otrok) in strukturiranje prostega časa staršev, ki bi ga morali obvezno preživeti z otrokom.
- Iz šol odstraniti/prepovedati telefone, razen ko se uporabljajo pri učnih urah, a to naj bo redkost.
- Učitelji naj bodo ljudje, ki jim je mar za otroke in ne samo za podajanje znanja (to naj se vključi tudi v pedagoški študij). Predlagamo obnovitveni izpit za učitelje, podobno kot morajo nekateri obnoviti vozniški izpit.
- V šole naj se uvedejo sprostitvene dejavnosti in sprostitveni kotički (vreče za sedenje, slušalke za poslušanje glasbe, antistresne igrače oz. pripomočki, itd.).
- Bolj razporejena ocenjevanja (ocenjevalno obdobje naj ne bo zgoščeno le na določene mesece, ampak enakomerno preko šolskega leta).
- Omejiti družbena omrežja in “vplivneže” na spletu ter več izobraževanj o tem, kako se obnašati na spletu in kako varno uporabljati splet (pasti interneta in večja podpora organizacijam, ki se ukvarjajo s preprečevanjem odvisnosti). Povečati ozaveščanje o nevarnostih tehnologije.
Moji viri pomoči
Prepoznavamo več virov pomoči: notranje (samopodoba, interesi, hobiji), zunanje (družina, prijatelji, družba, šola, učitelji, strokovnjaki, okolje), pozitivne (pozitivne trditve, ki pripomorejo k boljši samopodobi) in tudi negativne (nasilje, izguba občutka do sočloveka), po katerih posegamo v trenutkih nemoči, a težav ne rešijo. Najti moramo ravnovesje med temi viri. Najpomembnejše pa je poznavanje samega sebe in zavedanje, da imamo lahko velik vpliv na svoje duševno zdravje mi sami. Pozitivna samopodoba in dobro “omrežje” ljudi, ki nam lahko pomagajo, so vir dobrega duševnega zdravja.
Predlogi za izboljšave:
- Prepoznati stvari, ki nas veselijo – država naj zagotovi sredstva v obliki bona za različna izven-šolska udejstvovanja (večina prostočasnih aktivnosti je plačljivih).
- Dodatna izobraževanja v obliki delavnic (ne predavanj) tako za učitelje kot tudi učence, kjer bi se naučili boljšega ukrepanja ob pojavu duševnih težav, in ozaveščanje učencev, da ob svojih težavah ne doživljajo sramu.
- Boljši odnosi med učitelji in učenci.
- Okrepitev šolskih svetovalnih služb in njihova večja dostopnost (imamo občutek, da imajo svetovalne službe preveč obveznosti in nimajo časa, da bi se lahko prišli k njim zaupati ob težavah).
- Povečanje zaupanja v šolske svetovalne službe (skrbi nas, ker svetovalni delavci o zaupanih težavah poročajo staršem, mi pa si želimo njihove zaupnosti).
- Starši naj bodo razumnejši (velikokrat nas ne razumejo, hitijo mimo nas, ne nudijo dovolj podpore) – predlagamo delavnice za starše kot obvezno dejavnost, ki bi pripomogle k razumevanju aktualnih težav otrok in mladih.
Spremembe za krepitev mojega razvoja
Več poudarka je potrebno dati na to, da sprejemaš samega sebe – da si zadovoljen sam s seboj in skrbiš za dobre odnose z okolico. Da imaš dobro samopodobo in da zanjo ustrezno skrbiš. Da prepoznaš svojo notranjo moč. To zagotovo pripomore, da se lahko razvijemo kot celota, kot zaokrožena, samostojna in odgovorna oseba.
Predlogi za izboljšave:
- Gradnja dobre samopodobe (prepoznavanje lastnih dobrih in slabih lastnosti, postavljanje realnih ciljev, selektivno izbiranje družbe in ne primerjanje z drugimi, samorefleksija).
- Aktivnejši pouk: ure naj bodo privlačne (urejenost razreda, različni gostje, glasba, ne samo golo podajanje vsebin), pouk zunaj z več praktičnega dela, več športa, rekreativni odmori.
- Spodbujanje otrok, da spregovorijo o svojih čustvenih stiskah.
- Ustvarjanje tople, varne klime v razredu in spodbujanje medsebojne pomoči (čim več veljave, podpore in prakse).
- Razvijanje empatije in iskrenih odnosov (v družini, s sovrstniki, z učitelji, itd.). Bolj bi se morali poslušati in se dejansko slišati.
- Krepitev osebnih kompetenc (govorništvo, samostojno učenje, kritično razmišljanje).
- Izboljšanje komunikacije (ne moremo krepiti samopodobe, poiskati virov moči, če komunikacija ni dobra).
- Vsaj 2 razredni uri mesečno namenjeni tematiki duševnega zdravja.
- Dodatno izobraževanje: – staršev (o duševnem zdravju, o tehnologijah in socialnih omrežjih; starši naj otrokom predajajo življenjsko pomembna znanja, npr. o gospodinjstvu, financah; težava je, da starši, ki bi se morali udeleževati izobraževanj, se jih ne – predlog za ukrep: da so ta izobraževanja obvezna in da se njihova udeležba/neudeležba kaznuje oz. nagradi); učiteljev – opolnomočenje učiteljev za boljše delo z mladimi (učitelj mora imeti znanje in hkrati mora biti človek); otrok – izobraževanje za otroke/mlade, kako pomagati vrstnikom v stiski ter kako prepoznati simptome duševnih stisk, svojih ali drugih.
Foto za Zvezo prijateljev mladine Slovenije: Anže Krže.
