Štipendijski sklad - Zveza prijateljev mladine Slovenije

Adin štipendijski sklad

Adin štipendijski sklad (poimenovan po prvi predsednici ZPMS Adi Krivic) pomaga mladim pri doseganju njihovih izobraževalnih ciljev. Namenjen je dijakom splošnega srednješolskega izobraževanja (gimnazija) in študentom.

Kandidati in kandidatke za štipendijo se poleti lahko prijavijo na objavljen razpis, prispele vloge pa nato pregleda Komisija za socialna vprašanja in humanitarne projekte pri ZPMS. Izbrani prejemniki iz socialno šibkejših družin nato prejmejo štipendijo vsak mesec v višini 120 € (razen v juliju in avgustu), ki jim je zagotovljena do konca srednješolskega ali univerzitetnega izobraževanja. Po vsakem zaključenem letniku morajo predložiti dokazilo o uspešno zaključenem letniku in potrdilo o vpisu v naslednji letnik. Z nudenjem štipendije mladim zagotavljamo kvalitetnejše življenje in prvi resnejši stik s finančnim opismenjevanjem.

Kot pravna oseba lahko program podprete preko donatorske pogodbe.

DONATORSKA POGODBA ADIN ŠTIPENDIJSKI SKLAD

Kot fizična oseba lahko sklad podprete z nakazilom na spodnje podatke.

Zveza prijateljev mladine Slovenije, Dimičeva 9, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 0400 1004 9903 191
Sklic: SI00 245107
Namen: Adin štipendijski sklad

Varstvo osebnih podatkov: Vaše osebne podatke bomo obdelali za namen evidentiranja donacije. Na naslov naveden na UPN nalogu vas bo ZPMS največ trikrat letno povabila k oddaji donacije na podlagi našega zakonitega interesa (6.1.f GDPR). V primeru, da ne želite prejemati takih povabil, nam to prosim sporočite na info@zpms.si. Več o varstvu osebnih podatkov si lahko preberete v naši Politiki zasebnosti na https://www.zpms.si/politika-zasebnosti/.

Predstavljamo nekaj izsekov iz motivacijskih pisem izbranih prejemnikov:

»Sem študentka prvega letnika. Živim z materjo, ki ima invalidsko nadomestilo. Ne sme dolgo stati, sedeti, nositi težkih stvari, ne sme se prepogibati itd. Še sam kirurg ji je rekel, da bi njej mogli zamenjati celo hrbtenico, če bi bilo možno. Vse to vpliva na njeno razpoloženje in psihično zdravje. Veliko se sekira. Tu nastanejo drugi problemi. Finance. Ti problemi se vlečejo že 9 let, odkar sta se starša ločila. Dolgov res na srečo ni več, vendar še zdaleč ni tako, kot bi lahko bilo. Pozimi manj kuriva samo zato, da položnice ne bodo tako visoke. Seveda pa ni narobe prositi za pomoč in to bom sedaj storila jaz. Rada bi mami pričarala nasmeh na obraz, tisti iskren. Nočem, da bi cele noči prebedela in seštevala, če imava dovolj. S to štipendijo bi ji lahko ponudila vsaj nekaj in povrnila vse, kar mi je sama nudila.«

»Mama in oče sta ločena že 13 let. Pri očetu ne morem živeti, saj je nasilen in agresiven. Pri mami pa ne morem živeti, saj nad mano izvaja psihično nasilje in sem posledično tedensko vodena pri psihoterapevtki in mesečno pri psihiatrinji. Dijaški dom mi zadnje leto plačuje oče, saj sem do leta nazaj prejemala samo štipendijo, ki pa ni zadostovala za plačilo dijaškega doma. S štipendijo sem si pokrila stroške psihoterapije, nakup urbane, plačala sem položnico za telefon, kar pa je ostalo, je šlo za nakup hrane, ki sem jo potrebovala v dijaškem domu čez vikend. Starih staršev, pri katerih bi lahko živela, nimam, zato sem lahko samo v dijaškem domu.«

»Letos sem končala drugi letnik. Bila sem prav dobra. S šolo sem zadovoljna in s sošolci se dobro razumemo. V prostem času pomagam doma okoli hiše in z živalmi na naši manjši kmetiji. Zelo rada imam našega psa. Pogosto ga peljem na sprehode, sploh če se imam veliko za učiti, mi je potem takšen sprehod ravno pravi za kakšen odmor. Kadar se ne učim, kaj ustvarjam ali rišem. Sem zelo ustvarjalna in imam veliko idej. Včasih kakšno lepo stvar tudi komu podarim. Poleg tega imam tudi treninge plezanja. S štipendijo bi lahko naredila veliko. Lahko bi jo porabila za šolske potrebščine, pomagala pri plačilu za dijaški dom, morda kupila še kakšne materiale za ustvarjanje in risanje. Ko naredim izpit za avto, pa za gorivo, da se pripeljem do dijaškega doma. Če pa bi mi kaj ostalo, bi lahko spet šla na kakšno uro jahanja. Ja, imam veliko stvari, a si jih bom že nekako razporedila tako, da bom lahko iz tega dobila največ, kar se da.«

Več o Adi Krivic si preberete TUKAJ

Štipendijski sklad dr. Janeza Drnovška

Kandidati in kandidatke za štipendijo se poleti lahko prijavijo na objavljen razpis, prispele vloge pa nato pregleda Odbor Štipendijskega sklada dr. Janeza Drnovška pri ZPMS. Izbrani prejemniki iz socialno šibkejših družin nato prejmejo štipendijo vsak mesec v višini 120 € (razen v juliju in avgustu), ki jim je zagotovljena do konca srednješolskega izobraževanja. Po vsakem zaključenem letniku morajo predložiti dokazilo o uspešno zaključenem letniku in potrdilo o vpisu v naslednji letnik. Z nudenjem štipendije mladim zagotavljamo kvalitetnejše življenje in prvi resnejši stik s finančnim opismenjevanjem.

Sklad pomaga mladim pri doseganju njihovih izobraževalnih ciljev. Namenjen je dijakom poklicnega in strokovnega srednješolskega izobraževanja.

Kot pravna oseba lahko program podprete preko donatorske pogodbe.

DONATORSKA POGODBA ŠTIPENDIJSKI SKLAD DR. JANEZA DRNOVŠKA

Kot fizična oseba lahko sklad podprete z nakazilom na spodnje podatke.

Zveza prijateljev mladine Slovenije, Dimičeva 9, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 0284 3026 4738 885
Sklic: SI00 245108
Namen: Štipendijski sklad dr. Janeza Drnovška

QR koda

Predstavljamo nekaj izsekov iz motivacijskih pisem izbranih prejemnikov:

»Lansko leto sem po hudi, a kratki bolezni izgubil mamo. Mislil sem, da je konec sveta. Zelo težko sem sprejel izgubo moje mame. Z maminim partnerjem sta načrtovala, da bomo počasi vsi skupaj obnavljali staro hišo, saj se rad ukvarjam z lesom in bi lahko dosti pomagal. Ampak zdaj živim pri ateju, ki sicer ni moj ati, ampak je res dober človek. Ne vem, kaj bi naredil, če ga ne bi bilo. Pomaga mi pri delu za šolo, skupaj delava v delavnici in upam, da bova obnovila hišo v spomin na mojo mamo. To bi si ona želela. Z atijem se druživa ob igranju igric, poslušanju glasbe in gledanju filmov. Dobro se razumeva. Vem, da si nekih stvari ne moreva privoščiti, se pa ati zelo trudi. Bil bi vesel, če bi imel kak svoj denar in bi nama bilo lažje. Štipendija bi bila ekstra motivacija za uspešno narejeno šolanje. Res se bom trudil v šoli, še bolj kot zdaj, da vam dokažem, da sem bil vreden, da ste se zavzeli za mene.«

»Končala sem 1. letnik srednje strojne šole. Malce nenavadno za dekle, mar ne? Delo na strojih me veseli, saj sem vedno rada pomagala očetu pri »moških« opravilih v hiši. Moja mami pravi, da je vesela, da sem v razredu, kjer smo med seboj prijatelji, si pomagamo pri teoriji in praksi, ne pa da tekmujemo med seboj. Toliko o šoli. Rada imam živali, še posebno mačke in pse, za katere doma z veseljem skrbim. Počitnice najraje preživim s prijatelji, s katerimi gremo vsak dan na sprehod, se pogovarjamo, igramo družabne igre, se kopamo v naši reki, ob vikendih pa obiščemo kakšno veselico, kjer tudi zaplešemo. Rada pomagam tudi mami pri kuhanju ali peki kakšne sladke dobrote. Živimo v nedokončani hiši, v kateri je veliko vlage. Oče je ostal brez službe zaradi zmanjšanega obsega dela v tovarni. Mami dela občasno, saj zaradi bolezni ne najde redne zaposlitve.«

»Z brezposelno mamo živimo v najemu. Nad avtomobilom smo že obupale. Pogosto nimamo za hrano, radiatorji so mrzli, mami joče, da najstnici potrebujeta vedno več. Kljub temu sva s sestro odlični učenki, prepoznani in priljubljeni v šoli. Ljudje pohvalijo najino samostojnost in vedenje. Veliko tega je rezultat izjemnega truda in boja mami, ki je res najboljša in dela čudeže. Že šest let sanjam postati arhitektka. Na šoli sem navduševala s svojimi umetniškimi izdelki in referati, kjer sem zmeraj presenetila s kakšnim novim pristopom predstavitve. Vsekakor se zavedam, da je vsaka finančna podpora zame izjemno dobrodošla in pomembna, ker prav vsaka varuje moje zdravje in me podpira na poti k sanjam. Da mi bo uspelo. In bom dosegla, česar starša (še) nista – uspela v tem svetu in ubežala revščini.«